Loading dogodki

Kneginjo sv. Emo so vseskozi častili še posebej Slovenci, ki so organizirali velika romanja na njen grob, kljub temu, da še ni bila uradno razglašena za svetnico. Za svetnico jo je razglasil šele sv. papež Janez Pavel II. leta 1988.

V celjski škofiji, katere drugotna zavetnica je, sta ji posvečeni dve cerkvi.

 

Iz življenja …

Sv. Ema se je rodila okoli leta 995 v ugledni plemiški družini, po ljudskem izročilu na gradu Pilštanj, kjer so imeli njeni starši obsežna posestva.

Okoli leta 1010 se je poročila z grofom Viljemom. Skupaj sta posedovala velika posestva po Koroškem, Kranjskem in Štajerskem. Podpirala sta cerkev in dobro ljudi. Prva leta zakona sta preživela v ljubezni in veselju. Rodila sta se jima sinova.

A življenje jima ni prizanašalo s trpljenjem. Njuna sinova sta bila ubita v nepojasnjenih okoliščinah, kmalu za tem (1016) pa so tekmeci umorili tudi njenega moža.

Ema je ostala sama. Na svojem ogromnem posestvu je dala postaviti številne cerkve in župnije. Njena odpoved svetu je dosegla vrh v zidavi mogočne cerkve in  ženskega benediktinskega samostana v Krki (na Koroškem), v katerem je živela do svoje smrti 29. junija 1045.

Izročilo pravi, da so se gradbeni delavci samostana v Krki pritožili, da niso prejeli dovolj plačila. Ema je prednje postavila mošnjiček z denarjem in jim rekla, naj si sami vzamejo iz njega toliko, kolikor si želijo. A zgrabili so prav toliko, kolikor jim je dala prej sama, vse drugo jim je zdrsnilo s prstov.

Nekaj let po njeni smrti je bil ta samostan ukinjen, na njenem mestu pa ustanovljena Krška škofija, ki ima zdaj sedež v Celovcu. Mogočna cerkev stoji še danes.

Sv. Emo so vseskozi častili še posebej Slovenci, ki so organizirali velika romanja na njen grob, kljub temu, da še ni bila uradno razglašena za svetnico. Za blaženo je bila razglašena leta 1287, za svetnico pa jo je razglasil šele papež Janez Pavel II. leta 1988.

Upodobitve

Sv. Emo umetniki upodabljajo kot imenitno gospo z ustanovno listino, vrtnico ali modelom cerkve.

 

Zavetnica

Sv. Ema je zavetnica Koroške, Krške škofije; k njej se zatekajo pri očesnih boleznih, porodnice za srečen porod in tisti, ki si želijo otrok.

 

Cerkve na Slovenskem

V celjski škofiji, katere drugotna zavetnica je, sta ji posvečeni dve cerkvi, in sicer župnijska cerkev v kraju Sv. Ema ter pokopališka podružnična cerkev v kraju Kozje.

Gradiva:

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Kneginjo sv. Emo so vseskozi častili še posebej Slovenci, ki so organizirali velika romanja na njen grob, kljub temu, da še ni bila uradno razglašena za svetnico. Za svetnico jo je razglasil šele sv. papež Janez Pavel II. leta 1988.

V celjski škofiji, katere drugotna zavetnica je, sta ji posvečeni dve cerkvi.

 

Iz življenja …

Sv. Ema se je rodila okoli leta 995 v ugledni plemiški družini, po ljudskem izročilu na gradu Pilštanj, kjer so imeli njeni starši obsežna posestva.

Okoli leta 1010 se je poročila z grofom Viljemom. Skupaj sta posedovala velika posestva po Koroškem, Kranjskem in Štajerskem. Podpirala sta cerkev in dobro ljudi. Prva leta zakona sta preživela v ljubezni in veselju. Rodila sta se jima sinova.

A življenje jima ni prizanašalo s trpljenjem. Njuna sinova sta bila ubita v nepojasnjenih okoliščinah, kmalu za tem (1016) pa so tekmeci umorili tudi njenega moža.

Ema je ostala sama. Na svojem ogromnem posestvu je dala postaviti številne cerkve in župnije. Njena odpoved svetu je dosegla vrh v zidavi mogočne cerkve in  ženskega benediktinskega samostana v Krki (na Koroškem), v katerem je živela do svoje smrti 29. junija 1045.

Izročilo pravi, da so se gradbeni delavci samostana v Krki pritožili, da niso prejeli dovolj plačila. Ema je prednje postavila mošnjiček z denarjem in jim rekla, naj si sami vzamejo iz njega toliko, kolikor si želijo. A zgrabili so prav toliko, kolikor jim je dala prej sama, vse drugo jim je zdrsnilo s prstov.

Nekaj let po njeni smrti je bil ta samostan ukinjen, na njenem mestu pa ustanovljena Krška škofija, ki ima zdaj sedež v Celovcu. Mogočna cerkev stoji še danes.

Sv. Emo so vseskozi častili še posebej Slovenci, ki so organizirali velika romanja na njen grob, kljub temu, da še ni bila uradno razglašena za svetnico. Za blaženo je bila razglašena leta 1287, za svetnico pa jo je razglasil šele papež Janez Pavel II. leta 1988.

Upodobitve

Sv. Emo umetniki upodabljajo kot imenitno gospo z ustanovno listino, vrtnico ali modelom cerkve.

 

Zavetnica

Sv. Ema je zavetnica Koroške, Krške škofije; k njej se zatekajo pri očesnih boleznih, porodnice za srečen porod in tisti, ki si želijo otrok.

 

Cerkve na Slovenskem

V celjski škofiji, katere drugotna zavetnica je, sta ji posvečeni dve cerkvi, in sicer župnijska cerkev v kraju Sv. Ema ter pokopališka podružnična cerkev v kraju Kozje.

Gradiva:

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

 

Kneginjo sv. Emo so vseskozi častili še posebej Slovenci, ki so organizirali velika romanja na njen grob, kljub temu, da še ni bila uradno razglašena za svetnico. Za svetnico jo je razglasil šele sv. papež Janez Pavel II. leta 1988.

V celjski škofiji, katere drugotna zavetnica je, sta ji posvečeni dve cerkvi.

 

Iz življenja …

Sv. Ema se je rodila okoli leta 995 v ugledni plemiški družini, po ljudskem izročilu na gradu Pilštanj, kjer so imeli njeni starši obsežna posestva.

Okoli leta 1010 se je poročila z grofom Viljemom. Skupaj sta posedovala velika posestva po Koroškem, Kranjskem in Štajerskem. Podpirala sta cerkev in dobro ljudi. Prva leta zakona sta preživela v ljubezni in veselju. Rodila sta se jima sinova.

A življenje jima ni prizanašalo s trpljenjem. Njuna sinova sta bila ubita v nepojasnjenih okoliščinah, kmalu za tem (1016) pa so tekmeci umorili tudi njenega moža.

Ema je ostala sama. Na svojem ogromnem posestvu je dala postaviti številne cerkve in župnije. Njena odpoved svetu je dosegla vrh v zidavi mogočne cerkve in  ženskega benediktinskega samostana v Krki (na Koroškem), v katerem je živela do svoje smrti 29. junija 1045.

Izročilo pravi, da so se gradbeni delavci samostana v Krki pritožili, da niso prejeli dovolj plačila. Ema je prednje postavila mošnjiček z denarjem in jim rekla, naj si sami vzamejo iz njega toliko, kolikor si želijo. A zgrabili so prav toliko, kolikor jim je dala prej sama, vse drugo jim je zdrsnilo s prstov.

Nekaj let po njeni smrti je bil ta samostan ukinjen, na njenem mestu pa ustanovljena Krška škofija, ki ima zdaj sedež v Celovcu. Mogočna cerkev stoji še danes.

Sv. Emo so vseskozi častili še posebej Slovenci, ki so organizirali velika romanja na njen grob, kljub temu, da še ni bila uradno razglašena za svetnico. Za blaženo je bila razglašena leta 1287, za svetnico pa jo je razglasil šele papež Janez Pavel II. leta 1988.

Upodobitve

Sv. Emo umetniki upodabljajo kot imenitno gospo z ustanovno listino, vrtnico ali modelom cerkve.

 

Zavetnica

Sv. Ema je zavetnica Koroške, Krške škofije; k njej se zatekajo pri očesnih boleznih, porodnice za srečen porod in tisti, ki si želijo otrok.

 

Cerkve na Slovenskem

V celjski škofiji, katere drugotna zavetnica je, sta ji posvečeni dve cerkvi, in sicer župnijska cerkev v kraju Sv. Ema ter pokopališka podružnična cerkev v kraju Kozje.

Gradiva:

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše