Loading dogodki

God sv. Gregorja Velikega je bil prvotno 12. marca, to je na gregorjevo, ko se ptički ženijo. Pri nas se je na ta dan oblikovalo vrsto običajev (koledovanje, spuščanje gregorčkov …). Kljub temu pa, da po novem koledarju njegov god praznujemo 3. septembra, je sv. Gregor za ljudstvo ostal znanilec pomladi.

 

Gregorijanske maše za pokojnika (30 neprekinjenih sv. maš)

Njihov začetnik je papež sv. Gregor Veliki. Kako to? V samostanu v Rimu je umrl menih Just, ki si je skril tri zlate kovance. Po njegovi smrti je sv. Gregor določil, naj se zanj opravi trideset dni vsak dan ena maša. Ko se je opravila trideseta, se je rajni prikazal svojemu bratu in mu sporočil, da je rešen iz vic.

 

Iz življenja …

Sv. Gregor se je rodil leta 540 v ugledni rimski plemiški družini. Bil je zelo izobražen. Sprva je bil v civilni službi na čelu mestne uprave. Po očetovi smrti je družinsko palačo predelal v benediktinski samostan in na svojem posestvu ustanovil še druge samostane. Ko se je odpovedal posvetnemu življenju, je sprva živel kot menih v samostanu, potem pa je bil papežev sodelavec in svetovalec. Papež Pelagij II. ga je poslal kot svojega zastopnika na dvor v Carigrad.

 

Po papeževi smrti je bil kot prvi redovnik leta 590 izvoljen za papeža, čeprav tega sam ni želel. Modrost in ponižnost meniha je združil z diplomatskimi in upravnimi izkušnjami. Vseskozi so bili njegova posebna skrb ubogi in trpeči. Zavzemal se je za ukinitev suženjstva.

Zavedal se je, da se ljudi ne sme le pokristjaniti, ampak se morajo ti v Cerkvi počutiti kot doma. V ta namen je izvedel socialne, pastoralne in liturgične reforme. Reformiral je cerkveno petje. Po njem se imenuje gregorjanski koral (srednjeveško liturgično enoglasno petje). Kot prvi menih na papeškem stolu se je razumel kot »služabnik božjih služabnikov« (»servus servorum Dei«). Bil je velik teolog in pisatelj; s svojimi deli je vplival na srednjeveško teologijo. Poleg razlag k nekaterim svetopisemskim knjigam se je ohranilo več kot 1000 njegovih pridig in 800 pisem.

Poleg Gregorja I. ima le še papež Leon I. naslov Veliki. Poleg sv. Ambroža, sv. Avguština in sv. Hieronima je eden izmed štirih velikih učiteljev zahodne Cerkve.

Umrl je 12. marca 604 v Rimu, star štiriinšestdeset let. Goduje 3. septembra, v vzhodni Cerkvi pa še vedno 12. marca.

 

Zavetnik

Papež sv. Gregor Veliki je zavetnik učiteljev, študentov, glasbenikov in cerkvenih pevcev. Je priprošnjik proti kugi.

 

Upodobitve

Umetniki ga upodabljajo kot papeža s tiaro, križem, knjigo, pisalnim peresom ali golobom (Svetim Duhom). Večkrat tudi, kako za mizo obeduje skupaj z reveži.

 

Cerkve na Slovenskem

Pri nas so sv. Gregorju Velikemu posvečene štiti cerkve:  ena župnijska (župnija Sv. Gregorja), tri podružnične (župnija Ig v kraju Dobravica, župnija Kolovrat v kraju Žvarulje, župnija Štanjel v kraju Kobdilj – pokopališka).

 

Gradiva:

 

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

God sv. Gregorja Velikega je bil prvotno 12. marca, to je na gregorjevo, ko se ptički ženijo. Pri nas se je na ta dan oblikovalo vrsto običajev (koledovanje, spuščanje gregorčkov …). Kljub temu pa, da po novem koledarju njegov god praznujemo 3. septembra, je sv. Gregor za ljudstvo ostal znanilec pomladi.

 

Gregorijanske maše za pokojnika (30 neprekinjenih sv. maš)

Njihov začetnik je papež sv. Gregor Veliki. Kako to? V samostanu v Rimu je umrl menih Just, ki si je skril tri zlate kovance. Po njegovi smrti je sv. Gregor določil, naj se zanj opravi trideset dni vsak dan ena maša. Ko se je opravila trideseta, se je rajni prikazal svojemu bratu in mu sporočil, da je rešen iz vic.

 

Iz življenja …

Sv. Gregor se je rodil leta 540 v ugledni rimski plemiški družini. Bil je zelo izobražen. Sprva je bil v civilni službi na čelu mestne uprave. Po očetovi smrti je družinsko palačo predelal v benediktinski samostan in na svojem posestvu ustanovil še druge samostane. Ko se je odpovedal posvetnemu življenju, je sprva živel kot menih v samostanu, potem pa je bil papežev sodelavec in svetovalec. Papež Pelagij II. ga je poslal kot svojega zastopnika na dvor v Carigrad.

 

Po papeževi smrti je bil kot prvi redovnik leta 590 izvoljen za papeža, čeprav tega sam ni želel. Modrost in ponižnost meniha je združil z diplomatskimi in upravnimi izkušnjami. Vseskozi so bili njegova posebna skrb ubogi in trpeči. Zavzemal se je za ukinitev suženjstva.

Zavedal se je, da se ljudi ne sme le pokristjaniti, ampak se morajo ti v Cerkvi počutiti kot doma. V ta namen je izvedel socialne, pastoralne in liturgične reforme. Reformiral je cerkveno petje. Po njem se imenuje gregorjanski koral (srednjeveško liturgično enoglasno petje). Kot prvi menih na papeškem stolu se je razumel kot »služabnik božjih služabnikov« (»servus servorum Dei«). Bil je velik teolog in pisatelj; s svojimi deli je vplival na srednjeveško teologijo. Poleg razlag k nekaterim svetopisemskim knjigam se je ohranilo več kot 1000 njegovih pridig in 800 pisem.

Poleg Gregorja I. ima le še papež Leon I. naslov Veliki. Poleg sv. Ambroža, sv. Avguština in sv. Hieronima je eden izmed štirih velikih učiteljev zahodne Cerkve.

Umrl je 12. marca 604 v Rimu, star štiriinšestdeset let. Goduje 3. septembra, v vzhodni Cerkvi pa še vedno 12. marca.

 

Zavetnik

Papež sv. Gregor Veliki je zavetnik učiteljev, študentov, glasbenikov in cerkvenih pevcev. Je priprošnjik proti kugi.

 

Upodobitve

Umetniki ga upodabljajo kot papeža s tiaro, križem, knjigo, pisalnim peresom ali golobom (Svetim Duhom). Večkrat tudi, kako za mizo obeduje skupaj z reveži.

 

Cerkve na Slovenskem

Pri nas so sv. Gregorju Velikemu posvečene štiti cerkve:  ena župnijska (župnija Sv. Gregorja), tri podružnične (župnija Ig v kraju Dobravica, župnija Kolovrat v kraju Žvarulje, župnija Štanjel v kraju Kobdilj – pokopališka).

 

Gradiva:

 

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

God sv. Gregorja Velikega je bil prvotno 12. marca, to je na gregorjevo, ko se ptički ženijo. Pri nas se je na ta dan oblikovalo vrsto običajev (koledovanje, spuščanje gregorčkov …). Kljub temu pa, da po novem koledarju njegov god praznujemo 3. septembra, je sv. Gregor za ljudstvo ostal znanilec pomladi.

 

Gregorijanske maše za pokojnika (30 neprekinjenih sv. maš)

Njihov začetnik je papež sv. Gregor Veliki. Kako to? V samostanu v Rimu je umrl menih Just, ki si je skril tri zlate kovance. Po njegovi smrti je sv. Gregor določil, naj se zanj opravi trideset dni vsak dan ena maša. Ko se je opravila trideseta, se je rajni prikazal svojemu bratu in mu sporočil, da je rešen iz vic.

 

Iz življenja …

Sv. Gregor se je rodil leta 540 v ugledni rimski plemiški družini. Bil je zelo izobražen. Sprva je bil v civilni službi na čelu mestne uprave. Po očetovi smrti je družinsko palačo predelal v benediktinski samostan in na svojem posestvu ustanovil še druge samostane. Ko se je odpovedal posvetnemu življenju, je sprva živel kot menih v samostanu, potem pa je bil papežev sodelavec in svetovalec. Papež Pelagij II. ga je poslal kot svojega zastopnika na dvor v Carigrad.

 

Po papeževi smrti je bil kot prvi redovnik leta 590 izvoljen za papeža, čeprav tega sam ni želel. Modrost in ponižnost meniha je združil z diplomatskimi in upravnimi izkušnjami. Vseskozi so bili njegova posebna skrb ubogi in trpeči. Zavzemal se je za ukinitev suženjstva.

Zavedal se je, da se ljudi ne sme le pokristjaniti, ampak se morajo ti v Cerkvi počutiti kot doma. V ta namen je izvedel socialne, pastoralne in liturgične reforme. Reformiral je cerkveno petje. Po njem se imenuje gregorjanski koral (srednjeveško liturgično enoglasno petje). Kot prvi menih na papeškem stolu se je razumel kot »služabnik božjih služabnikov« (»servus servorum Dei«). Bil je velik teolog in pisatelj; s svojimi deli je vplival na srednjeveško teologijo. Poleg razlag k nekaterim svetopisemskim knjigam se je ohranilo več kot 1000 njegovih pridig in 800 pisem.

Poleg Gregorja I. ima le še papež Leon I. naslov Veliki. Poleg sv. Ambroža, sv. Avguština in sv. Hieronima je eden izmed štirih velikih učiteljev zahodne Cerkve.

Umrl je 12. marca 604 v Rimu, star štiriinšestdeset let. Goduje 3. septembra, v vzhodni Cerkvi pa še vedno 12. marca.

 

Zavetnik

Papež sv. Gregor Veliki je zavetnik učiteljev, študentov, glasbenikov in cerkvenih pevcev. Je priprošnjik proti kugi.

 

Upodobitve

Umetniki ga upodabljajo kot papeža s tiaro, križem, knjigo, pisalnim peresom ali golobom (Svetim Duhom). Večkrat tudi, kako za mizo obeduje skupaj z reveži.

 

Cerkve na Slovenskem

Pri nas so sv. Gregorju Velikemu posvečene štiti cerkve:  ena župnijska (župnija Sv. Gregorja), tri podružnične (župnija Ig v kraju Dobravica, župnija Kolovrat v kraju Žvarulje, župnija Štanjel v kraju Kobdilj – pokopališka).

 

Gradiva:

 

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše