Loading dogodki

Devica, bojevnica, »čarovnica«, mučenka, svetnica. Vse te naslove si je sv. Ivana Orleanska (Jeanne d’Arc) prislužila v samo devetnajstih letih svojega burnega in kratkega življenja.

 

Iz življenja …

Ivana Orleanska se je rodila leta 1412 v veliki kmečki družini v Domremyju v pokrajini Loreni (v Franciji) v obdobju stoletne vojne med Anglijo in Francijo. Demoralizirani in razdeljeni Francozi so bili z nesposobnim vladarjem Karlom VII. na robu popolnega propada. Po osvojitvi mesta Orleans so Angleži želeli z orožjem zasužnjiti in okupirati celotno Francijo … V tako brezupnem položaju pride rešitev s strani mladega dekleta, božje izbranke Ivane Orleanske, ki je zelo pobožna, neuka in nepismena.

Pri trinajstih letih je imela Ivana videnje, v katerem so se ji prikazali sv. Mihael, sv. Katarina in sv. Marjeta in ji rekli, naj osvobodi Francijo iz stoletne vojne proti Angležem in naj poskrbi za slovesno kronanje francoskega kralja. Po prvih neuspelih poskusih, ko so jo zasmehovali, ji je leta 1429 uspelo oblečeni kot moški v spremstvu priti pred samega kralja. Kmalu je postala članica kraljevega dvora. Tam ji je v kratkem času uspelo povrniti vnemo domoljubja, željo osvoboditi domovino. Ivana, »Devica Orleanska«, na čelu vojske in z mečem v roki osvobodi Orleans. Njene zmage so leta 1429 omogočile kronanje Karla VII. za francoskega kralja. Narodu je povrnjeno samospoštovanje, moč za popoln izgon Angležev.

Na žalost kralj pod vplivom slabih svetovalcev znova vstopi v politične spletke, sv. Ivana Orleanska, že ranjena, pa ostaja osamljena v svojih namerah. Ujamejo jo leta 1430 in predajo Angležem, ki jo na cerkvenem sodišču 30. maja 1431, kljub njeni teološko brezhibni obrambi, obsodijo in sežgejo kot čarovnico na grmadi v Rouenu.

Nihče ni dvignil glasu njej v zagovor, nihče ni poskušal posredovati. Sama, ponižana, vnaprej obsojena … Za obsodbo pred svetnim sodiščem ni bilo najmanjše podlage, zato je prišla pred cerkveno – zaradi krivoverstva in čarovništva. Vendar pa jo zelo kmalu, že leta 1456, Cerkev rehabilitira in postane simbol domoljubja za vse Francoze ter neizčrpen vir navdiha za umetnike vseh narodov; od pisateljev (Villon, Schiller, Claude, Shaw), slikarjev (Rude, Ingres), glasbenikov (Verdi, Gounod) do filmskih ustvarjalcev (Dreyer).

Leta 1920 je razglašena za sveto.

 

Zavetnica

Je zavetnica Francije ter radijskih postaj, ujetnikov, vojakov, zapornikov.

 

Upodobitev

Umetniki jo pogosto upodabljajo kot mlado dekle z oklepom na konju, z mečem in zastavo v rokah.

 

 

Gradiva:

 

 

 

Foto: Zajem zaslona filma

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

Devica, bojevnica, »čarovnica«, mučenka, svetnica. Vse te naslove si je sv. Ivana Orleanska (Jeanne d’Arc) prislužila v samo devetnajstih letih svojega burnega in kratkega življenja.

 

Iz življenja …

Ivana Orleanska se je rodila leta 1412 v veliki kmečki družini v Domremyju v pokrajini Loreni (v Franciji) v obdobju stoletne vojne med Anglijo in Francijo. Demoralizirani in razdeljeni Francozi so bili z nesposobnim vladarjem Karlom VII. na robu popolnega propada. Po osvojitvi mesta Orleans so Angleži želeli z orožjem zasužnjiti in okupirati celotno Francijo … V tako brezupnem položaju pride rešitev s strani mladega dekleta, božje izbranke Ivane Orleanske, ki je zelo pobožna, neuka in nepismena.

Pri trinajstih letih je imela Ivana videnje, v katerem so se ji prikazali sv. Mihael, sv. Katarina in sv. Marjeta in ji rekli, naj osvobodi Francijo iz stoletne vojne proti Angležem in naj poskrbi za slovesno kronanje francoskega kralja. Po prvih neuspelih poskusih, ko so jo zasmehovali, ji je leta 1429 uspelo oblečeni kot moški v spremstvu priti pred samega kralja. Kmalu je postala članica kraljevega dvora. Tam ji je v kratkem času uspelo povrniti vnemo domoljubja, željo osvoboditi domovino. Ivana, »Devica Orleanska«, na čelu vojske in z mečem v roki osvobodi Orleans. Njene zmage so leta 1429 omogočile kronanje Karla VII. za francoskega kralja. Narodu je povrnjeno samospoštovanje, moč za popoln izgon Angležev.

Na žalost kralj pod vplivom slabih svetovalcev znova vstopi v politične spletke, sv. Ivana Orleanska, že ranjena, pa ostaja osamljena v svojih namerah. Ujamejo jo leta 1430 in predajo Angležem, ki jo na cerkvenem sodišču 30. maja 1431, kljub njeni teološko brezhibni obrambi, obsodijo in sežgejo kot čarovnico na grmadi v Rouenu.

Nihče ni dvignil glasu njej v zagovor, nihče ni poskušal posredovati. Sama, ponižana, vnaprej obsojena … Za obsodbo pred svetnim sodiščem ni bilo najmanjše podlage, zato je prišla pred cerkveno – zaradi krivoverstva in čarovništva. Vendar pa jo zelo kmalu, že leta 1456, Cerkev rehabilitira in postane simbol domoljubja za vse Francoze ter neizčrpen vir navdiha za umetnike vseh narodov; od pisateljev (Villon, Schiller, Claude, Shaw), slikarjev (Rude, Ingres), glasbenikov (Verdi, Gounod) do filmskih ustvarjalcev (Dreyer).

Leta 1920 je razglašena za sveto.

 

Zavetnica

Je zavetnica Francije ter radijskih postaj, ujetnikov, vojakov, zapornikov.

 

Upodobitev

Umetniki jo pogosto upodabljajo kot mlado dekle z oklepom na konju, z mečem in zastavo v rokah.

 

 

Gradiva:

 

 

 

Foto: Zajem zaslona filma

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

Devica, bojevnica, »čarovnica«, mučenka, svetnica. Vse te naslove si je sv. Ivana Orleanska (Jeanne d’Arc) prislužila v samo devetnajstih letih svojega burnega in kratkega življenja.

 

Iz življenja …

Ivana Orleanska se je rodila leta 1412 v veliki kmečki družini v Domremyju v pokrajini Loreni (v Franciji) v obdobju stoletne vojne med Anglijo in Francijo. Demoralizirani in razdeljeni Francozi so bili z nesposobnim vladarjem Karlom VII. na robu popolnega propada. Po osvojitvi mesta Orleans so Angleži želeli z orožjem zasužnjiti in okupirati celotno Francijo … V tako brezupnem položaju pride rešitev s strani mladega dekleta, božje izbranke Ivane Orleanske, ki je zelo pobožna, neuka in nepismena.

Pri trinajstih letih je imela Ivana videnje, v katerem so se ji prikazali sv. Mihael, sv. Katarina in sv. Marjeta in ji rekli, naj osvobodi Francijo iz stoletne vojne proti Angležem in naj poskrbi za slovesno kronanje francoskega kralja. Po prvih neuspelih poskusih, ko so jo zasmehovali, ji je leta 1429 uspelo oblečeni kot moški v spremstvu priti pred samega kralja. Kmalu je postala članica kraljevega dvora. Tam ji je v kratkem času uspelo povrniti vnemo domoljubja, željo osvoboditi domovino. Ivana, »Devica Orleanska«, na čelu vojske in z mečem v roki osvobodi Orleans. Njene zmage so leta 1429 omogočile kronanje Karla VII. za francoskega kralja. Narodu je povrnjeno samospoštovanje, moč za popoln izgon Angležev.

Na žalost kralj pod vplivom slabih svetovalcev znova vstopi v politične spletke, sv. Ivana Orleanska, že ranjena, pa ostaja osamljena v svojih namerah. Ujamejo jo leta 1430 in predajo Angležem, ki jo na cerkvenem sodišču 30. maja 1431, kljub njeni teološko brezhibni obrambi, obsodijo in sežgejo kot čarovnico na grmadi v Rouenu.

Nihče ni dvignil glasu njej v zagovor, nihče ni poskušal posredovati. Sama, ponižana, vnaprej obsojena … Za obsodbo pred svetnim sodiščem ni bilo najmanjše podlage, zato je prišla pred cerkveno – zaradi krivoverstva in čarovništva. Vendar pa jo zelo kmalu, že leta 1456, Cerkev rehabilitira in postane simbol domoljubja za vse Francoze ter neizčrpen vir navdiha za umetnike vseh narodov; od pisateljev (Villon, Schiller, Claude, Shaw), slikarjev (Rude, Ingres), glasbenikov (Verdi, Gounod) do filmskih ustvarjalcev (Dreyer).

Leta 1920 je razglašena za sveto.

 

Zavetnica

Je zavetnica Francije ter radijskih postaj, ujetnikov, vojakov, zapornikov.

 

Upodobitev

Umetniki jo pogosto upodabljajo kot mlado dekle z oklepom na konju, z mečem in zastavo v rokah.

 

 

Gradiva:

 

 

 

Foto: Zajem zaslona filma

Pripravila: dr. Brigita R. Perše