Sveta Katarina Sienska: Sozavetnica Evrope, proti kugi

29. aprila, 2023

Sv. Katarina Sienska v svoji osebi najlepše povezuje mistikinjo in dejavno misijonarko, popotnico, pogajalko, svetovalko, mirovnico, lahko bi rekli tudi »političarko« 14. stoletja. Je cerkvena učiteljica.

Iz življenja …

Njeno otroštvo in zgodnja mladost je podobna mnogim drugim svetnikom, a le malo jih je imelo sestro dvojčico ter poleg nje še triindvajset starejših bratov in sestra, kot Katarina.

Sv. Katarina je bila rojena 25. marca 1347 v Sieni v Italiji v premožnejši verni družini.

Deležna je bila številnih videnj in zamaknjenj. Prvo videnje je imela pri šestih leti, pri sedmih pa se je odločila, da bo za vedno ostala devica. Da bi dokazala trdnost svoje odločitve in o njej prepričala starše, ki so jo želeli poročiti z bogatim ženinom, si je pri petnajstih letih popolnoma ostrigla lase. Legenda nadaljuje, da so njeni starši sprejeli njeno odločitev šele tistega dne, ko jo je oče našel pri zbrani molitvi in videl, kako nad njeno glavo lebdi golobica.

Okoli leta 1363 je Katarina vstopila med sestre dominikanke in naslednje leto preživela v popolni samoti, askezi, kontemplaciji in molitvi. Leta 1367 se je v mističnem zanosu zaročila s Kristusom (»mistična zaroka«). To videnje, v katerem jo je Marija predstavila Jezusu, ki ji je dal sijajen prstan, se ni nikoli izbrisalo in Katarininega srca. Vse do konca življenja je na prstu nosila ta (vsem drugim neviden) lep prstan.

Tako je bilo vse do posebnega videnja, ko jo je Jezus poklical, naj izide iz tega »zaprtega« sveta in se posveti apostolatu. Tako sv. Katarina zadnjih deset let svojega življenja preživi na potovanjih. Sv. Katarina je poleg skrbi za revne in bolne, katerim je s svojo molitvijo pogosto vračala želeno zdravje, postala prava mirovnica med mesti in državami. Bila je svetovalka vladarjev, papežev, kakor tudi preprostega ljudstva. V želji za edinost Cerkve je odšla celo v Avignon k papežu Gregorju XI., in ga s svojo duhovitostjo in odločnostjo prepričala, da se vrne iz Avignona v Rim.

Čeprav je bila nepismena – brez šole, je za seboj pustila veliko Knjigo božjega nauka oz. Dialog (ki prikazuje mistično pot do odrešenja) in kar 381 pisem. Svoje poslanice in modre misli je narekovala drugim, tistim, ki so jo obkrožali in spremljali kot svetnico že za časa njenega življenja.

A sv. Katarina je kljub vsemu temu ostala v duši mistikinja. Hrepeneč po tem, da bi se čim bolj zedinila s svojim nebeškim Ženinom, je leta 1375 v Pisi v kapeli sv. Kristine na čudežen način, kot sv. Frančišek Asiški, prejela stigme – znamenja Jezusovih ran na nogah, rokah in prsih, ki pa jih je skrivala do smrti. Njeno podobnost in poistovetenje z Jezusom Kristusom na nek način potrjuje tudi dejstvo, da je umrla ravno v »Jezusovih letih«, v starosti 33 let, 29. aprila 1380.

Molitev sv. Katarine Sienske

Sveti Duh, pridi v moje srce,

pritegni ga k sebi s svojo močjo, o moj Bog,

in daj mi ljubezen s sinovskim strahom.

Obvaruj me, o neizrekljiva Ljubezen, pred vsako zlo mislijo,

ogrej me, vžgi v meni svojo drago ljubezen

in vsaka bolečina se mi bo zdela lahka.

Oče, dobri Gospod, pomagaj mi pri vsem mojem delu.

Jezus, ti si Ljubezen. Amen.

Zavetnica

Sv. Katarina je zavetnica Italije in Rima ter sozavetnica Evrope. Je zavetnica umirajočih, proti glavobolu in kugi.

Upodobitve

Sv. Katarino upodabljajo v dominikanski tretjeredniški obleki – v dolgi beli obleki s temnim plaščem. Običajno je s srcem, lilijo, križem ali knjigo v roki, na glavi pa s trnjevo krono. Pogosto jo upodabljajo z obolelimi za kugo.