Sveta Marija Favstina Kowalska: Glasnica Božjega usmiljenja

5. oktobra, 2023

5. oktobra praznujemo god sv. Marije Favstine Kowalske, poljske redovnice in mistikinje, ki je spodbujala pobožnost, znano kot Božje usmiljenje.

Iz življenja …

Sv. Favstina se je rodila 25. avgusta 1905 kot tretji izmed desetero otrok v revni in pobožni družini v poljski vasi Glogowiec. Pri krstu so ji dali imel Helena. Dvajsetletna je vstopila v Kongregacijo sester Marije Usmiljenja in prejela redovno ime Marija Favstina. Po raznih samostanih je vse življenje opravljala preprosta dela: bila je kuharica, vrtnarica in vratarica.

Ta preprosta in skromna redovnica je po posebni božji milosti postala glasnica Božjega usmiljenja. Usmiljeni Jezus se ji je prvič prikazal 22. februarja 1931. Iz njegovega srca sta prihajala dva snopa žarkov v obliki krvi in vode. Jezus se ji je prikazal in razodel v več videnjih, ter ji naročil naj širi češčenje Božjega usmiljenja, rožni venec in litanije Božjega usmiljenja.

Sv. Favstina je imela tudi druge nadnaravne milosti, kot npr. prerokovanje, branje človeških src, stigme, videnja in drugo.

Zaradi tuberkuloze je umrla v sluhu svetosti 5. oktobra 1938, stara komaj 33 let. Za njo je ostal njen dnevnik, ki ga je začela pisati leta 1934. Iz njega veliko izvemo o sami sv. Favstini in o pobožnosti Božjega usmiljenja.

Ali ste vedeli?

Sv. papež Janez Pavel II. je še posebej častil sv. Favstino in spodbujal pobožnost Božjega usmiljenja. Leta 1993 jo je razglasil za blaženo, leta 2000 pa za sveto – obakrat na drugo velikonočno nedeljo (t. i. belo nedeljo), ki jo je določil za praznovanje nedelje Božjega usmiljenja. Omeniti pa velja, da je na ta dan tudi sam umrl.

Podoba Jezusa z dvema žarkoma

V zvezi s podobo je Jezus sv. Favstini obljubil: »Obljubljam, da se tisti, ki bo častil to podobo, ne bo pogubil. Že na tem svetu mu obljubljam zmago nad sovražniki, posebno še v smrtni uri. Jaz, Gospod, ga bom varoval kakor sovjo čast. Žarki na sliki označujejo kri in vodo, ki je pritekla iz globine mojega usmiljenja takrat, ko je bilo moje srce, umirajoče na križu, prebodeno s sulico.«

Rožni venec božjega usmiljenja

Sv. Favstini je Jezus narekoval tudi molitev rožnega venca Božjega usmiljenja. V svojem dnevniku piše, da je 14. septembra 1935 ob prihodu v kapelo v duši zaslišala, kako naj moli »za pomiritev božje jeze«.

Moli se podobno kakor navadni rožni venec: najprej očenaš in zdravamarijo ter vero.

Pri vseh petih desetkah na velikih jagodah (očenaša) molimo: »Večni Oče, darujem Ti Telo in Kri, dušo in božanstvo Tvojega preljubega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa, v spravo za naše grehe in za grehe vsega sveta.«

Na malih jagodah pa molimo: »Po Njegovem prebridkem trpljenju, usmili se nas in vsega sveta.«

Na koncu zadnje desetke se trikrat ponovi: »Sveti Bog, sveti Močni Bog, Sveti Nesmrtni Bog, usmili se nas in vsega sveta.«

Kdor bo molil ta rožni venec, je Jezus razodel sv. Favstini, mu bo podelil veliko usmiljenje že v življenju, posebno pa ob smrti.

Ura velike milosti ob treh popoldne

Pobožnost, ki je našemu Gospodu najljubša, je češčenje njegovega trpljenja ob uri, ko se spominjamo njegove smrti na križu. Po trpljenju in smrti Jezusa Kristusa se nam je odprlo Božje kraljestvo. Kakšna ljubezen bi morala napolnjevati naša srca in kako voljno bi morali odgovoriti na željo našega Gospoda, ki je rekel s. Favstini:

»Ob treh prosi Moje usmiljenje posebno za grešnike: čeprav za kratek trenutek se potopi v moje trpljenje, posebno v mojo zapuščenost v trenutku agonije. To je ura velike milosti za ves svet. V tej uri ne bom odrekel ničesar duši, ki me bo prosila po zasluženju mojega trpljenja. Spominjam te, hči moja, da se vedno, ko ura bije tri, popolnoma potopiš v moje usmiljenje, ga častiš in poveličuješ, kličeš Njegovo vsemogočnost na ves svet, posebno na uboge grešnike; v tem trenutku se namreč Usmiljenje odpre na široko za vsako dušo. V tej uri lahko dosežeš s svojo priprošnjo vse zase in za druge; to je čas milosti za ves svet – trenutek, ko je Usmiljenje zmagalo nad pravičnostjo. Hči moja, poskušaj, če je le mogoče, moliti križev pot v tej uri, če ti dolžnosti to dovoljujejo, če pa to ni možno, vsaj vstopi v kapelo za trenutek in polasti v presvetem oltarnem zakramentu moje srce, ki je polno milosti, potopi se v molitev, kjerkoli si, pa čeprav za kratek čas.«