Loading dogodki

Sv. Rok je zelo češčen zavetnik proti kužnim boleznim. Čeprav je njegovo življenje prepleteno z legendami, pa je moč njegove priprošnje ob kužnih boleznih zgodovinsko izpričano še zlasti od 15. stoletja.

 

Iz življenja …

Sv. Rok, katerega god praznujemo 16. avgusta, je rojen okoli leta 1295 v Montpellieru v Franciji v plemiški družini. Zgodaj je ostal brez staršev in prišel v varstvo strica, ki ga je verjetno pustil študirati na zdravstveni šoli. Takoj ko je postal polnoleten, je svojo dediščino razdelil revežem in se napotil na romanje v Rim.

Ker pa je bila takrat v Italiji kuga, se je Rok spotoma ustavil v več krajih in stregel kužnim bolnikom – po legendi zgolj tako, da jih je prekrižal. Po treh letih v Rimu se je odpravil domov in se na poti tudi sam okužil v Piacenzi na severu Italije. Da ne bi okužil drugih, se je umaknil v gozd, da bi umrl. Pobožna legenda pravi, da ga je s pijačo krepčal angel, pes pa mu je vsak dan prinašal kruh in tako je počasi okreval.

Po okrevanju se je vrnil v svoj kraj, kjer je divjala vojna. Ker je bil tako zelo spremenjen, da ga niso prepoznali, so ga obtožili vohunstva in zaprli v ječo, kjer je po petih letih 16. avgusta 1327 umrl.

Njegovo češčenje se je začelo širiti zlasti po vesoljnem cerkvenem zboru v Konstanci leta 1414, kjer je tedaj izbruhnila kuga, a po procesiji sv. Roku v čast je takoj prenehala. Od tedaj naprej so ljudje po mnogih evropskih deželah s povzdignjenimi rokami klečali pred njegovo podobo in ga prosili, naj jih varuje kuge; tudi na slovenskih tleh.

 

 

Molimo

Slavni sv. Rok, ki si ob umiranju Gospoda prosil za posebno milost,

da bi bile uslišane vse molitve tistih, ki se obrnejo nate;

obrni svoj pogled na nas, ki smo okuženi na duši in telesu,

podeli nam telesno in duhovno zdravje,

odvrni od naše dežele vsako vrsto okužbe,

osvobodi nas samoljubja,

da bi, osvobojeni od zemeljskih dobrin,

po tvojem zgledu slednje namenili ubogim

in tako bili uvrščeni med Božje prijatelje.

To te prosimo po Kristusu, našem Gospodu.

Amen.

 

Zavetnik

Sv. Roku se priporočajo zoper kugo in proti vsem nesrečam. Kot svetnika ga časte zdravniki, predvsem kirurgi, lekarnarji, kmetje, jetniki, romarji …

 

Upodabljanje

Umetniki sv. Roka upodabljajo v romarski obleki, z romarsko palico in bučo, z roko pa kaže na kužni tvor na stegnu, poleg njega je pes s kosom kruha v gobcu. Včasih je upodobljen skupaj s sv. Boštjanom.

 

Cerkve v Sloveniji

Tudi na Slovenskem je pogosto razsajala kuga, ljudje pa so se zatekali k sv. Roku, na kar kaže tudi njemu posvečenih 30 cerkva in tri kapele.

Podrobnejši seznam cerkva po krajih je v nastajanju …

 

 

Gradiva:

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

Sv. Rok je zelo češčen zavetnik proti kužnim boleznim. Čeprav je njegovo življenje prepleteno z legendami, pa je moč njegove priprošnje ob kužnih boleznih zgodovinsko izpričano še zlasti od 15. stoletja.

 

Iz življenja …

Sv. Rok, katerega god praznujemo 16. avgusta, je rojen okoli leta 1295 v Montpellieru v Franciji v plemiški družini. Zgodaj je ostal brez staršev in prišel v varstvo strica, ki ga je verjetno pustil študirati na zdravstveni šoli. Takoj ko je postal polnoleten, je svojo dediščino razdelil revežem in se napotil na romanje v Rim.

Ker pa je bila takrat v Italiji kuga, se je Rok spotoma ustavil v več krajih in stregel kužnim bolnikom – po legendi zgolj tako, da jih je prekrižal. Po treh letih v Rimu se je odpravil domov in se na poti tudi sam okužil v Piacenzi na severu Italije. Da ne bi okužil drugih, se je umaknil v gozd, da bi umrl. Pobožna legenda pravi, da ga je s pijačo krepčal angel, pes pa mu je vsak dan prinašal kruh in tako je počasi okreval.

Po okrevanju se je vrnil v svoj kraj, kjer je divjala vojna. Ker je bil tako zelo spremenjen, da ga niso prepoznali, so ga obtožili vohunstva in zaprli v ječo, kjer je po petih letih 16. avgusta 1327 umrl.

Njegovo češčenje se je začelo širiti zlasti po vesoljnem cerkvenem zboru v Konstanci leta 1414, kjer je tedaj izbruhnila kuga, a po procesiji sv. Roku v čast je takoj prenehala. Od tedaj naprej so ljudje po mnogih evropskih deželah s povzdignjenimi rokami klečali pred njegovo podobo in ga prosili, naj jih varuje kuge; tudi na slovenskih tleh.

 

 

Molimo

Slavni sv. Rok, ki si ob umiranju Gospoda prosil za posebno milost,

da bi bile uslišane vse molitve tistih, ki se obrnejo nate;

obrni svoj pogled na nas, ki smo okuženi na duši in telesu,

podeli nam telesno in duhovno zdravje,

odvrni od naše dežele vsako vrsto okužbe,

osvobodi nas samoljubja,

da bi, osvobojeni od zemeljskih dobrin,

po tvojem zgledu slednje namenili ubogim

in tako bili uvrščeni med Božje prijatelje.

To te prosimo po Kristusu, našem Gospodu.

Amen.

 

Zavetnik

Sv. Roku se priporočajo zoper kugo in proti vsem nesrečam. Kot svetnika ga časte zdravniki, predvsem kirurgi, lekarnarji, kmetje, jetniki, romarji …

 

Upodabljanje

Umetniki sv. Roka upodabljajo v romarski obleki, z romarsko palico in bučo, z roko pa kaže na kužni tvor na stegnu, poleg njega je pes s kosom kruha v gobcu. Včasih je upodobljen skupaj s sv. Boštjanom.

 

Cerkve v Sloveniji

Tudi na Slovenskem je pogosto razsajala kuga, ljudje pa so se zatekali k sv. Roku, na kar kaže tudi njemu posvečenih 30 cerkva in tri kapele.

Podrobnejši seznam cerkva po krajih je v nastajanju …

 

 

Gradiva:

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše

Sv. Rok je zelo češčen zavetnik proti kužnim boleznim. Čeprav je njegovo življenje prepleteno z legendami, pa je moč njegove priprošnje ob kužnih boleznih zgodovinsko izpričano še zlasti od 15. stoletja.

 

Iz življenja …

Sv. Rok, katerega god praznujemo 16. avgusta, je rojen okoli leta 1295 v Montpellieru v Franciji v plemiški družini. Zgodaj je ostal brez staršev in prišel v varstvo strica, ki ga je verjetno pustil študirati na zdravstveni šoli. Takoj ko je postal polnoleten, je svojo dediščino razdelil revežem in se napotil na romanje v Rim.

Ker pa je bila takrat v Italiji kuga, se je Rok spotoma ustavil v več krajih in stregel kužnim bolnikom – po legendi zgolj tako, da jih je prekrižal. Po treh letih v Rimu se je odpravil domov in se na poti tudi sam okužil v Piacenzi na severu Italije. Da ne bi okužil drugih, se je umaknil v gozd, da bi umrl. Pobožna legenda pravi, da ga je s pijačo krepčal angel, pes pa mu je vsak dan prinašal kruh in tako je počasi okreval.

Po okrevanju se je vrnil v svoj kraj, kjer je divjala vojna. Ker je bil tako zelo spremenjen, da ga niso prepoznali, so ga obtožili vohunstva in zaprli v ječo, kjer je po petih letih 16. avgusta 1327 umrl.

Njegovo češčenje se je začelo širiti zlasti po vesoljnem cerkvenem zboru v Konstanci leta 1414, kjer je tedaj izbruhnila kuga, a po procesiji sv. Roku v čast je takoj prenehala. Od tedaj naprej so ljudje po mnogih evropskih deželah s povzdignjenimi rokami klečali pred njegovo podobo in ga prosili, naj jih varuje kuge; tudi na slovenskih tleh.

 

 

Molimo

Slavni sv. Rok, ki si ob umiranju Gospoda prosil za posebno milost,

da bi bile uslišane vse molitve tistih, ki se obrnejo nate;

obrni svoj pogled na nas, ki smo okuženi na duši in telesu,

podeli nam telesno in duhovno zdravje,

odvrni od naše dežele vsako vrsto okužbe,

osvobodi nas samoljubja,

da bi, osvobojeni od zemeljskih dobrin,

po tvojem zgledu slednje namenili ubogim

in tako bili uvrščeni med Božje prijatelje.

To te prosimo po Kristusu, našem Gospodu.

Amen.

 

Zavetnik

Sv. Roku se priporočajo zoper kugo in proti vsem nesrečam. Kot svetnika ga časte zdravniki, predvsem kirurgi, lekarnarji, kmetje, jetniki, romarji …

 

Upodabljanje

Umetniki sv. Roka upodabljajo v romarski obleki, z romarsko palico in bučo, z roko pa kaže na kužni tvor na stegnu, poleg njega je pes s kosom kruha v gobcu. Včasih je upodobljen skupaj s sv. Boštjanom.

 

Cerkve v Sloveniji

Tudi na Slovenskem je pogosto razsajala kuga, ljudje pa so se zatekali k sv. Roku, na kar kaže tudi njemu posvečenih 30 cerkva in tri kapele.

Podrobnejši seznam cerkva po krajih je v nastajanju …

 

 

Gradiva:

 

 

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše