Sv. Sabina, rimska mučenka, se je rodila konec 1. stoletja v Rimu in nekaj časa živela v Umbriji. Ta premožna in bogata vdova je bila poganka. H krščanstvu se je spreobrnila zahvaljujoč se svoji sirski sužnji sv. Serafini, doma iz Antiohije. Skupaj sta hodili ponoči v katakombe, kjer so se kristjani skrivaj zbirali. Tam je bila Sabina tudi krščena. Ko so v času vladavine cesarja Hadrijana preganjali kristjani in do smrti pretepli Serafino, je Sabina njeno telo pokopala v družinski mavzolej.

Zlobneži so skoraj prijeli tudi Sabino, rimski sodnik pa je od nje zahteval, da se odreče veri v Jezusa Kristusa. Ker je to zavrnila, so jo mučili in na koncu z mečem obglavili. To se je zgodilo v Rimu, avgusta leta 120 ali 126.

Sabinine relikvije so bile leta 430 prenesene na rimski grič Colle Aventino, kjer so na mestu njene hiše med leti 422 in 432 postavili baziliko Sv. Sabine. Po izročilu je v tej baziliki sv. Dominik leta 1219 ustanovil dominikanski red.

 

Zavetnica

K sv. Sabini se zatekajo v krvavitvah, pretiranem dežju. Je zavetnica gospodinj, otrok, italijanske škofije Avezzano (Abruzzo).

 

Upodabljanje

Umetniki jo najpogosteje upodabljajo kot mlajšo mučenko s palmo, knjigo in krono.

 

Gradiva:

• Bazilika sv. Sabine – najstarejša bazilika v Rimu (v ang.) – 6:14 min: https://www.youtube.com/watch?v=SpjLPDjyxKM

 

Pripravila: dr. Brigita R. Perše