Sveta Terezija Deteta Jezusa: “Mala cvetka” s svetniškimi starši

1. oktobra, 2023

Sv. Terezija Deteta Jezusa je živela kratko, skrito in zelo preprosto življenje, po smrti in objavi njenih spisov pa je postala ena najbolj priljubljenih svetnic. Na smrtni postelji je obljubila, da bo po smrti trosila vrtnice iz nebes.

Leta 2015 sta bila za svetnika razglašena tudi njena pobožna starša (god 12. julija).

Iz življenja …

Sv. Terezija Deteta Jezusa se je rodila kot Marija Terezija Frančiška 2. januarja 1873 kot deveti otrok dokaj premožnih zakoncev Ludvika (urar in draguljar) in Zelije Martin (izdelovalka čipk) v francoskem mestu Alençn.

Po materini smrti se je oče vdovec preselil s svojimi petimi preživelimi hčerami v Lisieux. Kot deklica je v svojem duhovnem življenju čudežno napredovala. Po zgledu svojih starejših sester je želela takoj vstopiti v karmel, a je morala čakati do šestnajstega leta. Šele tedaj je lahko vstopila v karmeličanski red v Lisieuxu z redovnim imenom svoje vzornice, sv. Terezije Avilske.

Sv. Terezija Deteta Jezusa je živela kratko, a zelo intenzivno in globoko duhovno življenje. Kmalu je ugotovila svoj poklic: na skrivaj moliti in svoje trpljenje žrtvovati za duhovnike, pozabiti nase in delati majhna dela ljubezni, ker ni verjela, da bi lahko opravljala velika dela.

Prebrala je dela sv. Janeza od Križa, kar je bilo za mlado karmeličanko dokaj nenavadno, občudovala je mučeništvo karmeličank iz Compiègne, ki so bile žrtve francoske revolucije in leta 1894 zase končno našla »malo pot«, s katero je pokazala, da je svetost mogoče doseči tudi z opravljanjem vsakodnevnim malih del z veliko ljubezni in ostati majhna pred Bogom.

Po naročilu predstojnice je začela pisati svoje spomine iz otroških let in razmišljanja. Ti spomini so izšli v knjigi z naslovom Povest duše, ki je bila prevedena v številne jezike.

Umrla je 30. septembra 1897 v Lisieuxu v sluhu svetosti, stara komaj 24 let. Na smrtni postelji je obljubila, da bo po smrti trosila vrtnice iz nebes – s tem je imela v mislih milosti, ki jih je hotela iz ljubezni do vseh ljudi izprositi od Boga.

Češčenje

Njeno češčenje se je hitro razširilo. Za svetnico je bila razglašena leta 1925, dve leti kasneje pa imenovana skupaj s sv. Frančiškom Ksaverijem za zavetnico misijonov. Zaradi njenih dragocenih spisov jo je papež sv. Janez Pavel II. leta 1997 razglasil še za cerkveno učiteljico. Nad njenim grobom je zrasla mogočna bazilika, v katero letno prihaja ogromno število vernikov in je takoj za Lurdom najbolj priljubljen romarski kraj v Franciji.