Sveti Vunibald: Zavetnik poročenih in zaročenih

18. decembra, 2023

Iz angleške družine v Wessexu so svetništvo dosegli kar štirje njeni člani, in sicer oče sv. Rihard (god 7. februarja), sinova sv. Vilibald in sv. Vunibald ter hči sv. Valburga.

S čim so si “zaslužili” svetništvo?

Dosegli so ga predvsem zaradi apostolskega dela na evropski celini v 8. stoletju.

Danes, 18. decembra, obhajamo spomin mlajšega brata sv. Vunibalda.

Iz življenja …

Sv. Vunibald je bil rojen leta 701 v Wessexu v Angliji. Pri dvajsetih letih se je skupaj z očetom in svojim leto dni starejšim bratom odpravil na romanje iz Anglije v Sveto deželo. Na poti so obiskovali različne samostane po Franciji in Nemčiji ter spoznavali delo redovnikov. Njihova pot se je ustavila, ko je oče Rihard zbolel in kmalu zatem tudi umrl. Brata sta nekaj časa živela v Rimu in tam proučevala obrede, pobožnosti in benediktinska redovna izročila. Po dveh letih in pol je starejši brat poromal v Sveto deželo, Vunibald pa je zaradi krhkega zdravja ostal v Rimu, kjer je dokončal študij.

Leta 738 je sv. Vunibald na povabilo strica sv. Bonifacija (t. i. »apostola Nemčije«) začel misijonariti po nemških deželah. Kot misijonar je deloval najprej osem let v Turingiji in na Bavarskem, nato pa štiri leta v Mainzu. V letih 751/752 je ustanovil benediktinski samostan v Heidenheimu, v škofiji Eichstätt, kjer je kot škof deloval njegov leto dni starejši brat. Sam je bil opat v tem moškem samostanu, njegova sestra Valburga pa je vodila ženski samostan. Samostan se je po nekaj letih razvil v veliko kulturno in misijonsko središče v Nemčiji. Vunibald je tu umrl 18. decembra leta 761, dve leti za njim pa tudi njegova sestra.

Upodobitev

Sv. Vunibalda upodabljajo kot meniha z opatovsko palico, knjigo in zidarsko zajemalko; zidarsko zajemalko mu dodajo kot ustanovitelju samostana Heidenheim. Najpogosteje pa je prikazan skupaj s svojim očetom, bratom in sestro. Vsi štirje svetniki svetniške družine skupaj!