Lea ima zelo rada svojo družino. Všeč ji je, da v isti hiši bivajo ona, sestrica Ema, bratca Jakob in Martin, mamica in očka, babica in dedek in teta.

Lea ima zelo rada rožice. Zdaj, ko prababice ni več, zanje skrbi skupaj z babico. V njenem vrtu jih je veliko, od zvončkov in kronic, ki pokukajo iz zemlje, ko je še zima, do šmarnic, ki dehtijo v maju in lepih rdečih vrtnic, ki prav zdaj začenjajo odpirati popke.

Lea si skupaj s prijateljico Moniko ogleduje, kateri rožni venček bi nocoj izbrala za večerno molitev. Ima jih veliko: velikega, lepega iz svetlih belo-prozornih kroglic, ki ga je dobila pri svetem krstu, velikega rjavega iz lesenih kroglic in še enega velikega iz rdečih kroglic, ki dišijo in ga je blagoslovil sam papež.

Leina sestrica Ema obiskuje že osmi razred osnovne šole. Počasi se bo morala odločiti, kje nadaljevati šolanje. Zanima jo veliko stvari in če bi morala novo šolo izbirati že danes, res ne ve, kako bi se odločila.

V ulici, kjer živi Lea, se je dopoldne zaslišala sirena. Kmalu zatem je k sosedovi hiši pripeljal rešilni avto s prižganimi modrimi lučkami, ki so utripale.

Leo skrbi. K Mariji sta že odšla prababica in bratec David, ki je umrl v maminem trebuščku. Saj ve, da sta prababica in David v nebesih pri Mariji srečna. Gotovo se zdaj lovita po oblakih in spremljata, kaj se dogaja njuni družini na zemlji ...

Lei je umrla prababica. Lea jo je imela zelo rada, saj jo je prababica vedno rada pocrkljala in ji ponudila ocvrte miške ali pa ji je stisnila v roko kakšen bonbonček. Skupaj sta zalivali rožice na vrtu in babica ni bila prav nič huda, če je Lea rožice zalila bolj kot je bilo to potrebno. In skupaj sta počeli še tisoč reči.