Enajsti dan šmarničnega branja: Hiša iz zlata in Jezusova hiška
Lea sanjari. "Rada bi bila bogata. Bila bi princesa in bi živela v gradu. Ne, ne v gradu, še raje bi živela v hiši iz zlata!"
Lea sanjari. "Rada bi bila bogata. Bila bi princesa in bi živela v gradu. Ne, ne v gradu, še raje bi živela v hiši iz zlata!"
Marijine lepote ne presega nič in nihče. Ona je najlepša izmed vseh žena. Pa ne zato, ker bi se lepotičila, ampak zato, ker je bilo njeno srce edino tako čisto, da jo je Bog izbral, da postane Jezusova in naša nebeška mamica.
Lea si vsak dan zapomni kakšno novo Marijino ime. Posebej imenitno ji je ime Stolp Davidov. To pa zato, ker ima Lea bratca Davida, ki ne živi z njeno družino, saj je že v nebesih.
"Lea, zapri vrata!" zakliče Leina babica. "Babi, ne, to so vrata nebeška. Odprta morajo biti. Kako bom sicer prišla v nebesa k Jezusu, njegovemu Očku in Mariji?" okleva Lea.
Leina mamica gre v trgovino. Babico je prosila, če lahko popazi na Leo, medtem ko je ne bo. "Seveda. Kar pridi, Lea!", jo babica povabi v svoje stanovanje.
Lea tuhta in tuhta. Zmajuje z glavo in nazadnje obupa. Nič! Vprašala bo teto. Ona gre vsak dan k maši. Gotovo pozna odgovor na njeno vprašanje. Steče k teti, ki na vrtu zaliva rožice.
Lea sama pri sebi ponavlja Marijina imena, ki jih že pozna: Zgodnja Danica, ... Mati Stvarnikova, ... Mati Odrešenikova ... Nato pokliče sestrico Emo: "Ema, kako je še ime Mariji, kajne, da je njeno ime tudi kraljica?"
Lea je navdušena. "Marija ima res lepa imena: Zgodnja danica se imenuje po najsvetlejši zvezdici, Mati Stvarnikova pa zato, ker je rodila samega Stvarnika, ki ustvaril zvezdice in celo njo samo in tebe in mene", razlaga babici. "Kaj ni to res čudovito!"
Lea zdaj že ve, da je Marija svetla Jezusova lučka, ki je kot zvezdica, ki na nebu najmočneje sveti.
Lei je očka povedal, da ima njena nebeška mamica Marija zelo veliko imen. Njena imena so tako nenavadna, da si jih Lea ne more in ne more zapomniti!