p. Vendelin Vošnjak – bo sicer “hrvaški” svetnik

God: 18. marec

 

Frančiškan

 

Rojen 13. septembra 1861 v vasi Konovo pri Velenju, umrl 18. marca 1933 v Zagrebu.

 

Življenje

Še isti dan, ko je bil rojen, so ga krstili skupaj z bratom-dvojčkom. Starši so mu dali ime Mihael. Že zgodaj je ostal brez matere. Rasel je skupaj z osmero brati in sestrami. Njegov oče je bil pobožen kristjan, izučen krojač. Njegovi predniki so leta 1520 pribežali v te kraje iz Bosne, zato so se pisali Bošnjak, iz česar je kasneje nastal priimek Vošnjak. Za Mihaelovo šolanje in versko življenje je skrbel nadžupnik na Ptuju, ki je bil njegov sorodnik. Tam je končal osnovno šolo in klasično gimnazijo. Na svoj sedemnajsti rojstni dan je potrkal na vrata frančiškanskega samostana v Zagrebu in dobil redovno ime Vendelin. Filozofijo in teologijo je študiral v Peču na Ogrskem in v Gradcu, kjer je 26. marca 1884 prejel mašniško posvečenje. Novo mašo je pel v rojstni župniji Sv. Martina v Velenju. Potem se je še študijsko izpopolnjeval na univerzi v Innsbrucku. Devet let je bil v Varaždinu in Zagrebu vzgojitelj redovnih klerikov, katerim je tudi predaval filozofijo. Leta 1895 je postal gvardijan zagrebškega samostana. Ko je bila leta 1900 ustanovljena samostojna hrvaška frančiškanska provinca sv. Cirila in Metoda, je p. Vendelin postal njen prvi provincial. Svoje redovnike je vodil z vztrajno odločnostjo, povezano z milino in modrostjo, predvsem pa z osebnim prizadevanjem za svetost. Kasneje je bil še trikrat provincial. Trikrat je bil gvardijan na Trsatu, kjer je obnovil božjepotno cerkev in samostan, in enkrat v Zagrebu. Šest let je bil član vrhovnega vodstva frančiškanskega reda v Rimu. Bil je izredno sposoben. Odlikoval se je po krepostnem življenju. Bil je bil priljubljen spovednik in moder duhovni voditelj. Ljudem je bil vedno na razpolago. Moč za svoje delovanje je črpal v molitvi. Molil je kleče z razprostrtimi rokami. Bil je drobne postave in vse življenje bolj krhkega zdravja. Zaradi napornega dela in spokornega življenja »sta ga bila sama kost in koža«. Proti koncu leta 1932 je prišel s Trsata v Zagreb. Umrl je v samostanu na Kaptolu v Zagrebu 18. marca 1933.

 

Postopek

Leta 1963 je bil sprožen postopek za njegovo beatifikacijo. Z 18. decembrom 2000 ga smemo nazivati z uradnim naslovom »božji služabnik«. Za beatifikacijo je potrebno še priznanje čudeža na njegovo priprošnjo, ki bo sicer »hrvaški« svetnik, kjer je deloval, a zibelka mu je tekla na slovenskih tleh.

Vicepostulator: p. Rajko Gelemanović

 

Več na spletnih straneh:

http://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/381-p-vendelin-vosnjak-umrl-18-3-1933

http://www.ofm.hr/casni-sluga-bozji-vendelin-vosnjak/

 

 

Povzela: dr. Brigita Perše