Zakaj  smo lahko prepričani, da Bog obstaja

Uvod

Zakaj se ukvarjamo z vprašanji vere? Da znamo živeti po tem, kar nas vera uči, da se lahko izognemo morebitnim stranpotem v svojem življenju. Ker so navodila za življenje. Kot z multipraktikom in avtomobilom  dobimo navodila za uporabo. Samo vzeti jih moramo v roke, jih začeti premišljevati in uporabljati …

Zakaj smo lahko prepričani, da Bog sploh obstaja, še posebno, ker ga ne moremo ne videti, ne slišati, ne otipati?

Veliko je stvari na svetu, ki jih ne moremo ne videti ne slišati ne otipati. Znanstveniki vsak dan premikajo meje med znanjem in neznanjem, vendar določenih stvari niti najboljši in najbolj znani znanstveniki niso mogli odkriti. Ena izmed teh stvari je ljubezen.

Ljubezni ne moremo ne videti, ne slišati in ne otipati. Je pa ljubezen še kako resnična. In podobno je z Bogom. Boga ne moremo znanstveno čisto natančno določiti, vendar če se samo ozremo okoli sebe, vidimo sadove njegovega dela. In kot rezultat tega, kar je ustvaril na svetu, lahko logično sklepamo, da Bog obstaja.

Leta 1915 je slavni Albert Einstein začel razvijati svojo splošno teorijo relativnosti. Ta teorija, ki je danes praktično po vsem svetu sprejeta kot znanstveno dejstvo (je pa, pozor,  še vedno teorija!),  ima določene posledice na naš svet.

Ena izmed njih je ta, da ima vesolje ‒ opredeljeno kot čas, prostor, snov in fizična energija ‒ začetno točko, ki se je začela nekje v zgodovini. In ker ima vesolje svojo začetno točko, to pomeni, da vesolje ni večno, kot so domnevali prej v zgodovini. To točko so poimenovali kar »Veliki pok«. Začetnik te teorije je bil v začetku 20. stoletja Georges Lemaître, profesor na Katoliški univerzi v Louvainu, ki je bil duhovnik.

Dandanes nekateri znanstveniki niso najbolj navdušeni nad tem, kar je Albert pogruntal in poskušajo najti napako v njegovih enačbah, ki bi omogočila, da bi pojmovali vesolje kot večno. Vendar jim zaenkrat še ni uspelo. Zadnja dognanja gredo celo bolj v smeri velikega poka, se pravi bolj začetka kot pa večnosti. Hubblov vesoljski teleskop na primer, ki omogoča znanstvenikom, da spremljajo, kako se vesolje širi. Če se vesolje širi, potem je morala biti nekje izhodiščna točka in za to izhodiščno točko je moral biti nek vzrok. Ta vzrok je moral biti večji kot je samo vesolje, ki je po definiciji čas, prostor, materija in fizična energija, se pravi, moralo je biti nekaj večjega, z drugo besedo Bog.

Že, že prvotni vzrok, ampak kje pa piše, da je ta prvotni vzrok res Bog? Mogoče so bili npr. vesoljci. Ok, lahko rečemo, da so bili vesoljci, da je bil vesoljček, ki mu dajmo ime ET. In ta ET je po definiciji moral imeti lastnosti: da je bil brezčasen, brezprostoren, nematerijski, in ni smel imeti neke fizične energije!

To je pa lahko samo naš vse presežni Bog. Kako vemo, da je to res krščanski Bog? Ne vemo, vendar če primerjaš opise v Svetem pismu in jih bereš kot primero, boš ugotovil, da je v 1 Mz opisano ravno stvarjenje iz niča!

Na kratko

Kozmološki dokazi za vesolje

• Karkoli je začelo živeti, mora za to imeti neki vzrok.
• Vesolje je nastalo, začelo živeti, torej mora imeti vzrok za nastanek.
• Kar je nad vesoljem je nad časom, obstaja zunaj okolja  … Vse to so Božji atributi.
• Iz tega sledi, da je lahko vzrok za nastanek vesolja samo Bog.

O tem govori Sveto pismo in to smo kristjani vedno verovali. “V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo”. V nasprotju s prepričanjem, da je znanost spravila Boga ob posel, bi lahko trdili ravno obratno. Znanost nam pravzaprav daje nove dokaze za obstoj Boga. Samo razbrati jih je treba!

Vprašanja za skupinsko debato

• Zakaj nekateri mislijo, da lahko verjamejo samo v stvari, ki jih lahko vidijo, slišijo ali se jih dotaknejo? Kaj so še ostale stvari poleg ljubezni, ki bi jih lahko umestili v to kategorijo?
• Katere stvari, ki jih lahko vidite iz lastnih izkušenj, potrjujejo, da Bog obstaja?
• V katerih odkritjih znanosti bi še lahko našli sledove Boga?
• Kako bi lahko dokazi za Boga v tem vprašanju še lahko vplivali nate in na tvojo osebno vero?

Pripravil J. V.

Foto: Canva

 

Uredila: Mojca Bertoncel