To, da živimo, se nam zdi tako samoumevno, da si težko predstavljamo, kakšen je bil videti svet, preden smo se rodili. Neverjetno se nam zdi, da nas takrat nihče ni poznal niti ni vedel, da se bomo nekega dne rodili.

Kljub temu se je vse, kar nas danes obdaja, že dolgo pripravljalo na naš prihod. Najprej mama in oče … Kakšna neznanska sreča, da sta se prav onadva spoznala, se imela rada in postala naša starša! Kako zelo sta se razveselila, ko sta izvedela, da bosta dobila dojenčka! Tako kot so se njuni starši nekoč razveselili njunega rojstva.

Zaradi naših staršev, starih staršev, prastarih staršev in vseh ostalih prednikov smo tudi mi del velike človeške družine. Preden smo začeli obstajati, nas na svetu še ni bilo, pa vendar nas je Bog v svojem srcu že davno izbral in se veselil našega rojstva. Življenja nam namreč niso podarili le starši, ampak  je njim novo življenje, ki smo mi, podaril Bog.

Pripravila: Mojca Bertoncel