V današnjem evangeljskem odlomku je opisano, kako so hoteli pismouki Jezusa spraviti v zadrego. Zato so ga vprašali, kako to, da se njegovi učenci ne postijo. Gospod je v odgovoru na njihovo vprašanje govoril o praznovanju in novosti ter se tako ni pustil ujeti v njihovo zanko.

Kaj nam prinaša evangelij? Veselje in novost. Ti učitelji postave so bili ujeti v zapovedi, predpise. Postava tega ljudstva ni bila hudobna: bili so varovani, a kot jetniki, v pričakovanju, da bo prišla vera. Tista vera, ki bo razodeta v Jezusu.

Ljudstvo je imelo postavo, ki mu jo je dal Mojzes in ogromno navad ter podrobnih predpisov, ki so jih predpisali učitelji postave. Postava jih je varovala, a kot jetnike. Vendar pa so pričakovali svobodo, tisto dokončno svobodo, ki jo bo Bog s svojim Sinom dal svojemu ljudstvu. Novost evangelija je torej odkupitev izpod postave.

Kaj mi kristjani nimamo postave? Imamo. Jezus je rekel: ‘Nisem prišel odpravit postave, temveč jo dopolnit’. In polnost postave so na primer blagri, zatem zapoved ljubezni, popolne ljubezni, takšne ljubezni, s katero nas je On, Jezus, ljubil. Ko torej Jezus graja te ljudi, učitelje postave, jih ne graja zato, ker bi varovali ljudi s postavo, temveč ker so jih zasužnjili s številnimi podrobnimi predpisi, s številnimi majhnimi dejanji, ki so jih morali izpolniti, a brez svobode, ki jo je prinesel On z novo postavo, s postavo, ki jo je potrdil s svojo krvjo. Ta novost evangelija je torej praznovanje, veselje in svoboda. To nam hoče Jezus povedati z ‘novim vinom v novih mehovih’. Torej ne bojmo se spremeniti stvari po postavi evangelija!

Biti kristjan pomeni, da se Jezusu pustimo prenoviti v novem življenju. Morda mislim, kako sem dober kristjan, vsako nedeljo grem k maši, počnem to in ono. Kot da bi šlo za neko zbirko. A krščansko življenje ni skupek stvari. Je uravnotežena, skladna celovitost, ki jo ustvarja Sveti Duh. Prenavlja vse: prenavlja naše srce, naše življenje in nam pomaga živeti na nov način, na način, ki zaobjema celotno življenje. Kristjan ne moreš biti napol. To prenovo opravlja Sveti Duh. Biti kristjan navsezadnje ne pomeni delati stvari, ampak pustiti, da me prenovi Sveti Duh, oziroma – če uporabimo Jezusove besede – da postanem novo vino.

Božja beseda je živa in učinkovita, razločuje čustva in misli srca. A da bi jo lahko zares sprejeli, moramo imeti držo poslušnosti. Božja beseda je živa in zato prihaja in nam govori to, kar hoče povedati, in ne to, kar jaz pričakujem ali upam, da mi pove. Je svobodna beseda. Prav tako je presenečenje, kajti naš Bog je Bog presenečenj. Je novost. Evangelij je novost. Razodetje je novost. Naš Bog je Bog, ki vedno dela nove stvari in od nas zahteva poslušnost tej novosti. V evangeliju je Jezus glede tega zelo jasen, zato  govori o novem vinu v novih mehovih. Vino prinaša Bog, a mora biti sprejeto z odprtostjo za novost. Temu se pravi poslušnost. Lahko se vprašamo: Sem poslušen Božji besedi ali pa vedno delam tisto, kar jaz mislim, da je Božja beseda? Ali pa pustim, da Božja beseda steče skozi destilacijsko napravo in na koncu vodi v nekaj drugega v primerjavi s tistim, kar Bog želi, da storimo? Če delam tako, končam kot košček neobdelanega blaga na stari obleki in luknja se še poveča. Prilagoditi se Božji besedi, da bi jo lahko sprejeli, pomeni asketsko držo. Če želim vir elektrike za neko napravo, moram včasih uporabiti ‘adapter’, ki prilagodi električno energijo za napravo. Vedno si moramo prizadevati, da se prilagodimo, da se uskladimo z novostjo Božje besede, da smo odprti za novost.

Evangelij je novost. Evangelij je praznovanje. Evangelij lahko v polnosti živimo le z veselim in prenovljenim srcem. Naj nam Gospod podeli milost, da bomo na omenjeni način izpolnjevali postavo. Izpolnjevali postavo, ki jo je Jezus dopolnil z zapovedjo ljubezni, z zapovedmi, ki izhajajo iz blagrov. Naj nam Gospod da milost, da ne ostanemo jetniki in tudi milost veselja ter svobode, ki nas vodita k novosti evangelija.

Pripravil: Ervin Mozetič