Ponedeljek, 6. julij 2026: Deklica ni umrla, ampak spi

Deklica ni umrla, ampak spi

Žalujoča množica se Jezusu posmehuje, ker jim reče: »Kaj se razburjate in jokate? Deklica ni umrla, ampak spi.«

Sprašujem se, zakaj takšen kontrast med množico in posameznikom. Kje se rojeva ta grozni posmeh in prezir. Prav zbodla me je trditev, da so se žalujoči Jezusu posmehovali. Kako gre skupaj žalovanje in posmeh? Kako je to mogoče? Zakaj se nasproti tako pozitivnim željam in dejanjem rojeva takšen odpor?

Zdi se, da je množica ob Jezusu brez pravega premisleka. Ob njem so, verjetno zaradi gore skritih in nepriznanih hrepenenj. Marsikaj si ta množica želi, a si ne uspe ali ne upa priznati. Posamezniki, ki se tako ali drugače približajo Jezusu, množico jezijo prav zato, ker prihajajo do Jezusa s svojimi željami in hrepenenji. Do teh posameznikov in Jezusa se prebujajo prezir, jeza in posmeh. Pravzaprav se zdi, da ni tretje možnosti. Obstajata samo dve: Ali si priznamo hrepenenja in naredimo vse, da bi jih uresničili ali pa preziramo vse, kar je lepega in dobrega.

Načelnik očitno po globokem premisleku stopi do Jezusa. Verjame vanj, verjame v njegove besede, verjame v njegovo držo, zaupa mu in se od njega ne oddalji.

Današnji evangelij mi da misliti? Ali res vedno izbiramo le med dvema možnostma: med angažirano bližino na eni strani in posmehom in prezirom na drugi.

Pred vsakim hrepenenjem, ki je v nas, smo pravzaprav pred izbiro. Ovrednotiti ga moramo. Če nekaj spoznamo za dobro, moramo vztrajati in ostajati s tem v stiku. Če bomo popustili iz strahu pred neuspehom ali zaradi napora, ki ga hrepenenja zahtevajo, bomo nujno začeli prezirati, se jeziti in posmehovati. Lagali bomo sebi in drugim.

Danes, ko nas vse razvaja, je skušnjava, da vse preziramo in se vsemu posmehujemo, še večja. Tako razvrednotimo vse in nazadnje tudi sebe. Tako je množica razvrednotila Jezusova dejanja, odnose in besede ter kasneje tudi ubila Kristusa. Pred isto izbiro smo danes. Množica je že razvrednotila: zakonsko življenje, pristno prijateljstvo, duhovništvo, Cerkev, zakramente itd. Čas počitnic, naj nam bo izziv, da se iz množice prerinemo v globino svojih hrepenenj, pravzaprav v bližino k Jezusu. Naj nas ne preplavi duh množice, tj. prezir in posmeh. Vztrajajmo skupaj, da bomo doživljali božjo ljubezen in njene čudeže.

pripravil: Ervin Mozetič

foto: Canva

obj.: NN