Današnja Božja Beseda nam govori o  boju, se katerim se je Jezus prvi soočil in s katerim se moramo tudi mi sami moramo soočiti. Farizeji pravijo: »Z Belzebulom, poglavarjem hudih duhov, izganja hude duhove.« To, kar je od Boga, predstavijo kot da je od hudega. To je tudi naša izkušnja: laž se predstavi kot resnica in uporabi vsa sredstva, da nas prepriča v nasprotno od tega, kar je res. Ni morda to logika sveta? Ne iskanje resnice, ampak ponarejanje »resnice« preko laži ali polovičnih resnic? Vsak dan smo postavljeni pred izbiro: kakšno resnico sprejemamo? Tisto od Boga ali tisto od sveta?

Tudi danes smo priča, kako se slabo razrašča, se šopiri; o tem nam poročajo mediji dan za dnem. Mnogokrat doživljamo satansko moč slabega in skoraj ne vidimo izhoda iz tega kroga. To, kar nam daje pogum in vliva zaupanje, je vera, ki nam govori, da lahko z Jezusom to slabo premagamo. Izhod je v tem, da se oklenemo Kristusa, da kličemo Njegovo ime, da po njegovih zakramentih rastemo v veri.

Bog seveda vedno zmaguje v boju z zlom. Z njim, ki prinaša Božjega Duha, je nastopila nova doba.

Ta novi duh je duh usmiljenja, odpuščanja, služenja, ljubezni in upanja. S tem duhom naj bi se napolnili vsi kristjani. Ne smemo postati ujetniki modernih demonov, kot so duhovi moči, bogastva, brezvestnosti in gospodovalnosti. Pač pa glejmo na svet in vse, kar ga določa, z Božjimi očmi! Tudi na današnjo obsedenost z zlom.

Jezus pokaže na nelogičnost obtožbe, ki mu je izrečena.  Če bi se vsak od nas zamislil nad razlogi navideznih ‘resnic’, ki so nam vsiljene, bi se hitro zavedli, da nimajo temeljev. Postavi se nam vprašanje, zakaj tolikokrat ne uporabimo darov našega razuma in naše vesti, ki nam jih Bog daje? Zakaj nismo vsaj toliko modri, da bi dopustili možnost, da je resnica lahko tudi nasprotna temu, kar nam je predstavljeno. Jezus v tem izziva svoje nasprotnike. Resnica je pot, ki srce vedno odpira nečemu novemu in večjemu, laž pa zapira srce pred vsako stvarjo, ki bi jo lahko postavila pod vprašaj.

Jezus nas je osvobodil laži in nas odprl resnici. To je storil, ko je umrl za nas, da bi nas naredil svobodne od vsega, kar je proti človeku, od zla sveta, od zla, ki vstopa v naše srce, ko sprejmemo in sledimo grehu, ki vodi v smrt, ki ne služi bratu, ki razdeljuje in duši, od greha človeškega egoizma. Umrl je za nas, da bi nam dal svojega Duha – Duha, ki nas dela svobodne za služenje v ljubezni. Njegovo darovano življenje nam govori, da je On Resnica, ker je Ljubezen.

Kristus nas je osvobodil, nam odprl pot, vendar nas spominja, da je zdaj na nas, da se borimo. Resnični boj proti zlu se odvija v nas, proti grehu, ki nas razdeljuje od znotraj. Nobeno od naših dejanj ni nevtralno, vsako dejanje je v prid resnici ali pa proti njej in na nas je, da se odločimo. To, da se odločimo za Življenje, za Ljubezen, za dobroto, usmiljenje, mir, je vsakodnevni boj. Boj proti lastnemu egoizmu, sovraštvu, nevoščljivosti, laži … Samo s Kristusom smo lahko močni, samo v Njem lahko premagamo greh, ker je samo v Njegovi ljubezni mogoče umirati sebi za dobro bližnjega in tako hoditi pot vstajenja. Samo če v svojem srcu zmagujemo ta boj, se more spreminjati svet, saj postajamo prinašalci luči v temi sveta.

Mnogi, ki so iz svojega življenja naredili dar za druge, nas učijo, da je greh – zlo mogoče zmagati. Tega nas učijo mučenci, ki tudi v zelo trdih preizkušnjah niso popustili sovraštvu, temveč so ga premagali z ljubeznijo, odpuščanjem, usmiljenjem.  Življenje takih mož in žena tudi danes potrjuje besede papeža Janeza Pavla II. in papeža Benedikta XVI.: »zlo se nekje konča in ta meja, kjer se konča, je usmiljenje«.

Pripravil: Ervin Mozetič