Papeževe kateheze odslej o blagrih

Objavljeno: 30. 01. 2020

|

Papeževe <em>kateheze</em> odslej o <strong>blagrih</strong>

Papež Frančišek je začel nov sklop katehez o blagrih. Izpostavil je, da so blagri kristjanova osebna izkaznica, namenjeni so vsemu človeštvu ter prinašajo srečo in veselje.

V svojem razmišljanju je izhajal iz petega poglavja Matejevega evangelija (Mt 5,1-12): »Ko je zagledal množice, se je povzpel na goro. Sédel je in njegovi učenci so prišli k njemu. In odprl je usta in jih učil, rekoč: ‘Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo. Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali. Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo. Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli. Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali. Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji otroci. Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo zoper vas lažnivo govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami.’«

Blagri – kristjanova osebna izkaznica

Besedilo o blagrih iz Matejevega evangelija, s katerim se prične »govor na gori«, je po papeževih besedah razsvetlilo življenja vernikov in tudi mnogih nevernikov. »Težko je, da se nas ne bi dotaknile te Jezusove besede,« je zatrdil in pripomnil, da je upravičena želja, da bi jih razumeli in jih dojeli v popolnosti. »Blagri vsebujejo kristjanovo ‘osebno izkaznico’ – to je naša osebna izkaznica –, kajti izrisujejo obraz samega Jezusa, njegov življenjski slog.«

Kot je pojasnil sveti oče, bo v prihodnjih katehezah razlagal posamezne blagre.

Blagri so namenjeni vsemu človeštvu

Ko je Jezus zagledal množice, ki so mu sledile, se je povzpel na blago pobočje, ki obdaja Galilejsko jezero. Sedel je, se obrnil k učencem in jim spregovoril o blagrih. »Sporočilo je torej namenjeno učencem, a na obzorju so množice, torej vse človeštvo. Gre za sporočilo za vse človeštvo,« je izpostavil papež.

»Gora« nas spominja na Sinaj, kjer je Bog izročil Mojzesu zapovedi. Jezus tako začne z oznanjevanjem nove postave: kako biti ubogi, krotki, usmiljeni … Te »nove zapovedi« so mnogo več kot pravila. Jezus namreč ničesar ne nalaga, ampak razkriva pot sreče.

Ne sedanja situacija, ampak novo stanje

Vsak blagor je sestavljen iz treh delov. Najprej je vedno beseda »blagor« [blagrovani]. Zatem sledi situacija, v kateri se nahajajo blagrovani: uboštvo duha, žalost, lakota, žeja po pravičnosti in tako dalje. Na koncu je podan še razlog za blagre, ki se začne z veznikom »kajti«. Tako je Jezus podal osem blagrov, ki bi se jih po papeževih besedah morali naučiti na pamet jih imeti vedno v svojih mislih in srcu.

Toda razlog za blagre ni sedanja situacija, ampak novo stanje, ki ga blagrovani prejmejo v dar od Boga: »kajti njihovo je nebeško kraljestvo«, »kajti potolaženi bodo«, »kajti deželo bodo podedovali« in tako naprej.

Tretji element, ki je razlog za srečo, Jezus pogosto uporablja v prihodnjiku: »potolaženi bodo«, »deželo bodo podedovali«, »imenovani bodo Božji otroci«.

Blagri vedno prinesejo veselje

Kaj pomeni beseda »blagrovan« [blažen]? Izvorna beseda ne pomeni nekoga, ki ima poln trebuh ali mu je dobro, ampak pomeni osebo, ki je »v stanju milosti, ki napreduje v Božji milosti«.

Papež Frančišek je izpostavil, da blagri vedno pomenijo veselje: »Da bi se nam podaril, Bog pogosto izbere nepričakovane poti, morda poti naših omejenosti, naših solza, naših porazov. To je velikonočno veselje, o katerem govorijo vzhodni bratje; veselje, ki ima stigme, a je živo; veselje, ki je šlo skozi življenje in je izkusilo moč Boga. Blagri vedno prinesejo veselje. So pot k veselju.«

Vir: Vatikan News

Foto: Vatikan News

Uredila: Mojca Bertoncel

 

Povej naprej.