Sv. Blaž je v koledarju svetnikov eden izmed najbolj priljubljenih pomočnikov v sili in h katerem se še posebej radi zatekamo po pomoč zoper bolezni grla. Po mnenju vernikov lahko naredi še veliko več. Npr. velja tudi za priprošnjika zoper neprimernim (škodljivim) besedam, ki ranijo. Resnično aktualno …

Sam je pretrpel mučeniško smrt, toda dokler je lahko, je skrbel za dobro počutje drugih ljudi.

Škof mučenec

Med ljudmi so bili zaradi svojega poklica še zlasti spoštovani zdravniki. In če zdravniku dodamo še svetniško osebnost, kot je to v primeru sv. Blaža, potem je takšna oseba nepogrešljive v tamkajšnji skupnosti.

Sv. Blaž je živel v 3. stoletju v armenskem mestu Sebasti v današnji Turčiji. Kot izobražen človek in zdravnik se je dan in noč posvečal bolnikom, zlasti revnim in zapuščenim. Kot kristjan pa ni zdravil le njihovega telesa, ampak tudi njihovega duha. Z njegovim zdravljenjem je povezan tudi blagoslov grla, ki ga v cerkvi delijo vsako leto na njegov god. Ta je povezan z njegovo legendarno ozdravitvijo, ko je z molitvijo ozdravil dečka pred zadušitvijo, ko se mu je v grlu zataknila ribja kost. Da njegovo zdravljenje ni imelo meja, priča tudi izročilo, ki pravi, da je med preganjanjem, ko je živel »puščavniško življenje« v planinski pečini, postal celo »specialist« za divje živali, ki so mu služile in prihajale k njemu, ko so bile ranjene ali bolne.

Zaradi svoje dobrote in pobožnosti je sv. Blaž postal zelo priljubljen v Sebasti. Ko je umrl škof v Sebasti, so njegovi meščani nemudoma izvolili za škofa sv. Blaža. Blaž, ki je bil goreč zdravnik, je postal še bolj goreč škof. Ko je začel cesar Licinij preganjati kristjane, je vedel, da mora najprej usmrtiti glavo – pastirja, in da bo potem lažje z njegovo »čredo«. Čeprav so meščani sprva poskušali zaščititi svojega škofa s skrivanjem, so ga preganjalci naposled vendarle našli in pridržali. Mučili so ga na vse mogoče načine, da bi se Blaž le odrekel svoji veri. Izročilo pravi, da so koščke njegovega telesa trgali z železnimi kavlji, a so se njegove rane z Božjo pomočjo vedno znova celile. Ker se sv. Blaž veri ni odrekel, so ga na koncu obglavili. Umrl je okrog leta 316.

V srednjem veku se je njegovo češčenje razširilo po vseh krščanskih deželah in ga imajo za priprošnjika posebno zoper bolezni grla.

 

Običaji

Običaj blaževega žegnja (blagoslova) izvira iz 16. stoletja. Duhovnik z dvema prekrižanima svečama v obliki križa, ki jih približa vratu vernika, nad njim moli: »Na priprošnjo svetega Blaža, škofa in mučenca, naj te Bog varuje bolezni grla in vsakega drugega zla. V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.« Sveči, ki jih duhovnik uporablja pri tem, simbolizirata luč in zmago svetlobe nad temo, dobrega nad hudim.

 

Upodobitve

Umetniki sv. Blaža upodabljajo kot škofa s prekrižanima svečama v roki, obdanega z gozdnimi živalmi ali z mučilnimi sredstvi; na Vzhodu ga upodabljajo skupaj s cerkvenimi očeti kot starčka z brado in kodrastimi lasmi.

 

Zavetnik

Sv. Blaž je eden od štirinajstih pomočnikov v sili. Je priprošnjik proti boleznim v grlu, kašlju, zobobolu, neprimernim besedam … Je zavetnik zdravnikov, trgovcev z volno, čevljarjev, krojačev, pekov, zidarjev, domačih živali …

 

Molimo

Dobri Oče,
naj se veselimo zdravja v tem življenju na zemlji
in s tvojo pomočjo pridemo v večno domovino.
Potrdi nas v veri,
ki jo je sveti Blaž izpovedal z mučeniško smrtjo. Amen.

Cerkve pri nas

Pri nas je sv. Blažu posvečena podružnična cerkev v Padni (župnija Krkavče) ter kapela v koprski stolni župniji.

 

 

Gradiva:

 

 

Več v rubriki Svetnik dneva >>>

 

Pripravila: dr. Brigita Perše