Sveti Ambrož Milanski, ki goduje 7. decembra, je eden od štirih zahodnih cerkvenih učiteljev, med katerimi je tudi njegov »učenec« sveti Avguštin.

Sveti Ambrož je bil tudi pesnik in glasbenik. Napisal je več himen in pesmi in jih tudi uglasbil. V bogoslužje je vpeljal ljudsko petje. Znane so njegove t. i. ambrozijanske himne. Vključene so tudi v molitvene ure brevirja, tukaj pa naj vas ena nagovori v prevodu br. Mirana Špeliča.

 

Velikonočna himna

To pravi je Gospodov dan

in s sveto lučjo prežarjen,

ko sveta kri izmila je

pregrešno krivdo vso sveta,

 

zgubljenim vero vlije spet

in slepe z vidom razsvetli.

Le kdo strahu se ne znebi,

ko je razbojnik oproščen?

 

Mu križ nagrada je postal,

za vere hip bo z Jezusom.

Prehitel je pravičnike,

v kraljestvo božje prej prišel.

 

Ob tem strme še angeli,

ko muke mu telesne zro.

Se on oklene Kristusa,

življenje utrga blaženo.

 

O čudovita ta skrivnost,

da madež je sveta izmit,

odvzeti grehi so ljudem,

meso očisti zlo mesa!

 

Kaj vzvišenejše je kot to,

da krivda išče milosti,

ljubezen strah osvobodi

in smrt življenje novo da?

 

Naj trnek svoj zagrabi smrt

in s svojo zanko zveže se;

umrje naj življenje vseh,

življenje vseh naj se zbudi.

 

Ker smrt je nad vse prišla,

naj mrtvi vsi vstanejo;

zadala smrt si je pogin,

ječi naj, ko gre sama v smrt.

 

***

Še nekaj Ambroževih besed, polnih ljubezni do Jezusa.

 

Kristus nam je vse!

Če hočeš ozdraviti rano, je on zdravnik;

če te žge vročica, je on izvir;

če te stiska greh, je on opravičenje;

če potrebuješ pomoč, je on moč;

če se bojiš smrti, je on življenje;

če hrepeniš po nebesih, je on pot;

če si v temi, je on luč …

Okusite in spoznajte, kako je Gospod dober;

blagor človeku, ki vanj zaupa.

(O devištvu 16,99)

 

Foto: Cathopic

Obj.: BR