Kot nam je doma težko biti skupaj, jesti kosilo ali se igrati, če smo se pred tem staršem odgovarjali, komu izmed družinskih članov storili kaj slabega, se prepirali z bratom ali sestro, tako se tudi v Božjem domu (naši župnijski cerkvi) ne počutimo dobro, če vanj tisti, ki se v njem zbiramo, pridemo sprti med seboj ali s prijatelji in z zamero v svojem srcu.

Jezus nam zato naroča, naj se najprej pogovorimo, se opravičimo in pobotamo ter šele nato gremo k Njemu v cerkev. Samo tako bomo namreč podobni Njemu, ki nas tam nestrpno pričakuje. In tako se cerkev z malo začetnico, ki je na prvi pogled videti kot zgolj stavba spreminja v Cerkev z veliko začetnico, Cerkev Jezusovih resničnih prijateljev, ki živijo kot je živel On.

Pripravila: Mojca Bertoncel