Kaj vse nam pade v glavo! Ko gledamo življenje, toliko družinskih razvalin, zavoženih usod, alkoholikov, razuzdanosti, od vrhov državnih voditeljev pa do družbenega dna, niti kristjani nismo izvzeti, tudi duhovniki ne. Vedno ista pesem: vse kar je v svetu, poželenje mesa, poželenje oči in napuh življenja, ni od Očeta, ampak od sveta. Od tod vse afere, podkupovanja, zgražanja novinarjev. A tisti, ki se zgražajo navadno niso nič boljši. Škandali drugih so jim izgovor pred očitki lastne vesti.

A rezultati?

Milijoni že umirajo grozne smrti od Aidsa, alkohola, mamil, a najhujše šele prihaja.

Jezus je hotel izkusiti skušnjave. Hotel je biti pravi človek, razen v grehu. A skušnjava še ni greh. Postane pa lahko pot v greh, drsnica v blato.

Jezus je zgled za vse čase, kako je potrebno premagovati skušnjave.

Prva skušnjava je poželenje mesa.

Ne vemo podrobno, kako se je Jezus postil. Naravno pa je postal lačen. Hudič to pozorno spremlja. Hoče spoznati, kdo je Jezus. Je res pričakovani Rešenik? Skuša ga pripraviti do tega, da bi jedel. To bi bilo še vse v redu, vendar jezus bi nekaj počel na hudičevo pobudo, se mu nekako udinjal.

Najbolj preprosta od vseh mrež in morda najboplj učinkovita skušnjava je poželenje mesa. Obilno in dobro jesti, ne glede na debelost in njene bolezni telesa, še bolj bolezni duha, ki je ujet v mesenost. Veliko ljudi sicer umre od lakote, a še mnogokrat več od preobilne hrane. Telesni človek ne razume, kaj je duhovno.

Izbirčnost. Druga skušnjava. Skušnjava tudi sužensjtvu reklam. Televizija reklamira namaz: družina zajtrkuje, dekletce viha nosek, kako da ni njene kreme. Osramočeni očka potuhnjeno izgine, sede na kolo, se odpelje po namaz… Usuje se plaz kritik na to reklamo:  vzgojitelji in starši protestirajo, kako Tv podpihuje otroško samovoljo in vzgojo za sebičnost. Ves svet mora biti na voljo otroku, da ukazuje staršem. Reklamo umaknejo. To je dobro znamenje, še je nekaj zdravega čuta.

Še hujša telesnost: pijača. Skoraj 100 000 alkoholikov v Sloveniji. 100 000 krat pekel v družinah. Za sozakonca, otroka, starše, sosede… Alkoholizem povzroči največ prometnih žrtev. Največ nesposobnih za zaposlitev.

Mamila. Propada celotnega človekovega dostojanstva. V Sloveniji naj bi bilo takih mladih že 15 000…

In še ena omama mesa: spolnost, iztrgana  iz celote človekove osebnosti. Spolnost je sama po sebi eden najlepših Stvarnikovih darov. Po njej smo deležni božje stvaritejske moči. Povezana pa mora biti v celotno razmerje ljubezni med moškim in žensko. Ni lahke spolnosti, kakor ni lahkega vina.

Danes pa se nam ponuja od vseh strani spolnost brez obveznosti, igračkanje, partnerja ostajata popolnoma neodogovorna. Rezultat: nesposobnost za zakon, raztrgani zakoni, sožitje brez ljubezni, strah pred otrokom, nesposobnost za starševstvo, spolne bolezni, Aids.

Jezus na vse to odgovarja: naj ne živi človek samo od kruha, pijače, telesnih ugodnosti. To zadostuje živalim in še posebej najnižjim. Človek je prevelik, da bi to zasitilo njegove potrebe.

Druga skušnjava – vrzi se dol. Hudič popelje Jezusa v duhu na vrh templja. Naroči naj se vrže dol. Vsi ga bodo občudovali, o njem govorili.

To je napuh. Biti več kot drugi. Biti slaven, priti na prvo stran revij, v televizijsko oddajo. Vsi smo veseli uspešnih športnikov, a spoštujemo jih le, če ostanejo skromni, preprosti. Sicer nam niso več všeč.

Podobno velja za vse druge položaje: v politiki, gospodarstvu, v znanosti in umetnosti. Potrebujemo vrhunske izvedence, toda le, če bodo ostali na tleh.

Tretja skušnjava – Vse to ti dam, če padeš predme in me moliš. Kako sodobna skušnjava: vse dobiš, denar, zlatnino, delnice, veleposestva, multinacionalke, težke bančne račune.. Nič slabega sicer, toda le dokler so ti to pripomiočki za kaj boljšega, kot je denar. Ko pa ti to postane malik, božanstvo? Čudno božanstvo, ko umrješ, si naenkrat popolnoma brez vsega.

Odgovor Jezusa: Gospdoa svojega Boga moli in njemu samemu služi.

Začeli smo postni čas. Čas telesnega posta, še bolj duhovnega. Sodobno življenje nas hoče zasužnjiti, vsiljuje nam vzorce, ki naj bi danes veljali za edino merilo uspešnosti. A taki vzorci se kmalu izkažejo zlagani in usodni za posameznike in za skupnost.

Naj bo naš post po zgledu premagovanja skušnjav Kristusa. Naj bo post za nas ćas spremembe, dozorevanja za večje vrednote..

Začeli smo postni čas. Čas telesnega posta, še bolj duhovnega. Sodobno življenje nas hoče zasužnjiti, vsiljuje nam vzorce, ki naj bi danes veljali za edino merilo uspešnosti. A taki vzorci se kmalu izkažejo zlagani in usodni za posameznike in za skupnost.

Naj bo naš post po zgledu premagovanja skušnjav Kristusa. Naj bo post za nas ćas spremembe, dozorevanja za večje vrednote.

Ervin Mozetič