Današnja Božja beseda

 

Današnji evangelij nam pripoveduje o Jezusovi težavi v domačem kraju. Njegovi sokrajani imajo drugačno predstavo o Bogu kot jo oznanja Jezus, ki govori o milosti in Božji ljubezni do slehernega človeka, ne glede na spol, narodnost … Sicer so slišali, da dela velike čudeže, toda v domači vasi ni napravil nobenega. Pa vendar imajo domačini prednost! Zakaj ni storil nobenega čudeža v domačem kraju? Ker niso želeli verovati, da je Božji Sin in so ga prezirali in celo hoteli umoriti. Jezus je Nazarečanom pokazal temne in senčne plati njihove ljubosumnosti in nevoščljivosti. Pokazal jim je, da so v globini svoje duše polni sovraštva in morilnih misli in da jim manjka ljubezni. Če ni ljubezni, lahko tudi vera v človeku razvija negativne nagibe, saj lahko vernik postane trmast, zagrizen in sovražen do drugače mislečih. Pomanjkanje ljubezni ima lahko zelo usodne posledice. Vera, ki deluje iz ljubezni, pa v človeku prebuja najbolj pozitivne plati njegove osebnosti.

Jezusovi sovaščani, ki so bili najprej navdušeni in očarani, so začeli pačiti obraze, godrnjati med seboj in govoriti, zakaj ta, ki se ima za Gospodovega maziljenca, ne ponovi tu v svojem kraju čudežev, ki jih je storil. Tedaj je Jezus zatrdil: »Nobenega preroka ne sprejmejo v domačem kraju« ter se skliceval na velika preroka preteklosti Elija in Elizeja, ki sta delala čudeže poganom, da bi tako razkrinkala nevernost svojega ljudstva. V tem trenutku so navzoči postali užaljeni, besni vstali, vrgli ven Jezusa ter ga hoteli vreči v prepad. Toda On je z močjo svojega miru »šel sredi med njimi in je odhajal«, kajti njegova ura še ni prišla.

Ta odlomek evangelija ni preprosto pripoved o prepiru med vaščani kakor se včasih zgodi, zaradi nevoščljivosti in ljubosumnosti temveč izpostavi skušnjavo, kateri je veren človek vedno izpostavljen in od katere se je potrebno odločno odmakniti. V čem je ta skušnjava? To je skušnjava, da imamo vero za nekaj, v kar človek vlaga in se mora zato posledično pogajati z Bogom za svoje interese. Gre pa ravno nasprotno za to, da sprejmemo razodetje Boga, ki je Oče in ki skrbi za vse in vsakogar.  Jezusova preroška služba je ravno v oznanilu, da ni nobena človekova pogojenost vzrok tega, da bi ga Oče izključil iz svojega srca. To je edini privilegij v Božjih očeh, da nimamo privilegijev pri izročitvi v njegove roke.

Bog prihaja naproti vsem ljudem vseh časov ter krajev in sicer v njihovih konkretnih situacijah, v katerih se nahajajo. Naproti prihaja tudi nam. On vedno stori prvi korak. Prihaja k nam na obisk s svojim usmiljenjem, da bi nas dvignil iz prahu naših grehov. Prihaja, da nas prime za roko in dvigne iz brezna, v katerega smo padli zaradi svoje ošabnosti. Vabi nas, naj sprejmemo tolažečo resnico evangelija ter  hodimo po poteh dobrega. A vedno nas On pride iskat.

Prav gotovo je bila tisti dan v shodnici tudi Mati Marija. Lahko si predstavljamo, kako je to odmevalo v njenem srcu, torej majhen predokus Jezusovega križa, ko je videla, kako so Jezusa najprej občudovali, zatem izzivali in mu na koncu grozili s smrtjo. Ona je v svojem srcu polnem vere vse to ohranjala. Naj nam ona pomaga spreobrniti se od boga čudežev k čudežu Boga, ki je Jezus Kristus.

Pripravil: Ervin Mozetič