Četrtek, 2. april: Abraham in Kristus

Zdajšnje življenje ni čas gledanja Boga, temveč čas poslušanja. Očak Abraham nam je za vse čase prelep zgled, kako je treba Boga poslušati. Uči nas, da moramo Boga poslušati vedno in povsod. Poslušnost Bogu je naša vseživljenjska naloga. Abraham mu ni bil poslušen samo tedaj, ko mu je Bog obljubljal vesele in zaželene stvari, npr. da bo njegovih potomcev toliko kot zvezd na nebu in da bodo v enem izmed njih –v Jezusu –blagoslovljeni vsi narodi na zemlji. Poslušen mu je bil v vsem, kar je spoznal, da Bog hoče od njega. Zaradi Boga ni samo zapustil domovine in svoje rodovine: celo sina edinca mu je bil pripravljen darovati. V tej brezpogojni poslušnosti in pokorščini Bogu se kaže Abrahamova izjemna ljubezen do Boga; ljubezen, ki je kipela iz njegove silne, neomajne
vere. Ta mož je popolnoma zaupal Bogu. Živo se je zavedal, da je Bog ne le njegov stvarnik in gospodar, ampak tudi največji dobrotnik, prijatelj in zaupnik. Povezanost z njim je bila za Abrahama največja vrednota in najgloblja zahteva njegovega srca. Zato ta oče izraelskega naroda upravičeno velja za očeta vseh verujočih. Vsakdo, ki veruje, je član brezštevilne družine Abrahamovih potomcev, ki jim je obljubljeno, da bodo nekoč gledali Boga iz obličje v obličje.
Biti poslušen Bogu se pravi izpolnjevati njegovo sveto voljo, prisluhniti njegovi odrešilni besedi in živeti po njegovih osvobajajočih zapovedih. Hoja v veri je
marsikdaj hoja v temi. In vendar se nam na nebu vere prižigajo zvezde upanja. Upanje je bistveno usmerjeno v prihodnost.
Abraham nas uči, da moramo Boga poslušati tudi v stiskah in težavah. V trpljenju in boleznih ne smemo izgubljati zaupanja in misliti, da je Bog na nas pozabil. Zaupajmo, da nas Bog nikoli ne bo preizkušal čez naše moči. Ko bo videl našo vdanost in poslušnost, nam bo vlil novih moči za nadaljnjo ljubezen in zvestobo. Kdor pozorno in vztrajno posluša Boga v tem življenju, ga bo zanesljivo gledal v nebeški slavi.
Zaupajmo, da v luči nebeškega poveličanja tudi najtemnejša noč na zemlji ni brez zvezd upanja. Kristus nas bo po trpljenju in križu zanesljivo pripeljal do neminljivega in blaženega gledanja v nebesih.
Kakšno mesto ima Jezus v mojem življenju? Kako resno ga poslušam? Gospod, hvala, ker me je Oče izbral v tebi. Hvala, ker mi razodevaš, da sem dragocen, vreden in da me sprejemaš.
Ervin Mozetič




