Naročilo današnjega evangelija je, da moramo biti misijonarji. Pravzaprav je bil Jezus prvi misijonar. Bil je znanilec nekega novega nauka, evangelija, ki ga je predstavil s svojim življenjem in delovanjem.  Po svojem trpljenju in smrti na križu, je bil obujen od mrtvih in se je prikazal svojim učencem in jim naročil: „Pojdite po svetu….

In to je naloga vsakega kristjana, da s svojim življenjem pričuje za Kristusa in

evangelij.

In kaj se dogaja z nami, ki se že dolgo prištevamo  h  kristjanom? Na žalost smo zaradi materialnega blagostanja prepričani, da obvladujemo svet, da Boga skoraj ne potrebujemo več.  Pri nas število duhovnih poklicev upada, cerkve so vedno bolj prazne. Kaj je vzrok temu? Kje je pristalo naročilo iz današnjega  evangelija?

 

Navdušenost ni dovolj za govorjenje o Jezusu. Ne, o Kristusu lahko prav govori samo tisti, ki je priča velikonočnih dogodkov.
Na vse napore, na vse žrtve, na življenje sploh moramo gledati v velikonočni luči. Ne smemo krščanskega pogleda na življenje enačiti s pogledom trpljenja. Prav tako ga ne moremo zožiti na idilično pot brez naporov ali trpljenja.
Z današnjim evangelijem Kristus  želi spremeniti pogled učencev vseh časov.

Naj ponazorim še z zgodbo. Dva človeka sta se izgubila v gozdu. Hodila sta po isti stezi, edini, ki je vodila po gozdu. Toda eden izmed njiju ni vedel, kam steza vodi. Medtem se zvečeri in pade noč. Drugi človek iz nekega znamenja razbere, da pot vodi domov. Kmalu bo sedel ob ognju med svojimi domačimi. – Življenje je za vse ljudi enako, toda prvi človek ve samo, da bo umrl, drugi pa ve, da gre želenemu cilju naproti. Kako različna je lahko ena in ista stvar in kako je odvisno, kako gledamo nanjo.
Pogled apostolov se je spremenil, ker so bili ob Gospodu. Pri njem jim je bilo lepo. Tudi mi bomo morali prihajati h Gospodu in začutiti, da nam je pri njem dobro. Šele nato bomo lahko spremenili svoj pogled. Naš pogled je odvisen od tega, v kaj gledamo.

Kakšen mora biti Jezusov učenec? Kristjan mora biti poslan. Gospod pošilja svoje učence, prosi jih, naj nadaljujejo pot. To pomeni, da je kristjan Gospodov učenec, ki hodi. Ne moremo si predstavljati nepremičnega kristjana.. Kristjan je učenec zato, da hodi, da gre. Gospod ob slovesu pravi: ‘Pojdite po vsem svetu in oznanjajte evangelij.’ In to je prva drža, ki pripada kristjanui: hoditi, četudi prihaja do težav, iti preko težav. Tako je storil tudi apostol Pavel v Antiohiji, ko sta z Barnabo naletela na težave z judovsko skupnostjo. Šla sta dalje in se obrnila k poganom. Jezus poziva, naj gremo na križišča in povabimo vse, dobre in hudobne.

Kristjan torej hodi in če naliti na težave, gre preko njih, in oznanja, da se je Božje kraljestvo približalo.

Drugi vidik kristjana  pa je, da mora  vedno ostati jagnje. Gospod nas pošilja kot jagnjeta med volkove. Nekdo bi lahko predlagal, da se proti njim uporabi sila. Pomislimo na Davida: ko se je pripravljal na boj s Filistejcem, so ga hoteli opremiti z vso Savlovo bojno opremo, v kateri pa se ni mogel premikati. Ni bil on sam, ni bil ponižen in preprost David. Na koncu je David vzel svojo fračo in v boju zmagal. Kot jagnjeta … Ne postati volkovi … Kajti včasih nas skušnjava vodi v razmišljanje: Težko je, ti volkovi so zviti in jaz bom še bolj zvit od njih. Jagnje. Ne prismuknjenec, ampak jagnje. S krščansko prebrisanostjo, a vedno kot jagnje. Kajti če si ti jagnje, te bo Gospod branil. Če pa se čutiš močan kot volk, te ne bo branil in te bo pustil samega in volkovi te bodo živega požrli.

Tretji vidik kristjana pa govori o njegovem stilu: to je veselje. Kristjani so osebe, ki se veselijo, ker poznajo Gospoda in prinašajo Gospoda. Kot kristjani, kot jagnjeta ne moremo hoditi brez veselja. Tudi sredi težav in problemov, tudi sredi lastnih napak in grehov obstaja vedno veselje Jezusa, ki vedno odpušča in pomaga. Evangelij torej morajo ponesti naprej jagnjeta, ki jih je poslal Gospod in ki hodijo z veseljem. Kristjani, ki se vedno pritožujejo in živijo v otožnosti, ne delajo nobene usluge ne Gospodu ne Cerkvi. To ni stil učenca. Sv. Avguštin je kristjane spodbujal: ‘Pojdi, pojdi naprej, poj in hodi.’ Z veseljem! To je namreč stil kristjana. Oznanjati evangelij z veseljem. In Gospod bo vse storil. Pretirana žalost in zagrenjenost vodita v življenje krščanstva brez Kristusa

Ervin Mozetič