Torek, 5. maj: Resnica vas bo osvobodila

Danes je Cerkev (kot ostali svet) postavljena pod žaromete kritičnih medmrežnih in medijskih ogledal. Ovčice niso več pohlevne, njihova paša je bolj pestra in raznolika, začinjena tudi z raznolikimi umetnimi primesmi.

Kristjani smo del družbe in če v njej ni vse prav in dobro, je to tudi naš delež. Za novo upanje je potrebno osebno priznanje in spreobrnjenje, ker brez tega ni izhoda iz zagat Cerkve in družbe.

Sicer pa zgodba ne Cerkve ne družbe niti ni presenetljiva, čeprav bi vsaj glede Cerkve človek pričakoval vse drugo. Če pa začnemo kar pri sebi, hitro ugotovimo, da slediti resnici, pravici in poštenosti zahteva odločno spreobrnjenje. Nihče ni kar tako pripravljen posuti se s pepelom – morda le na zunaj na pepelnični dan – in v smislu prerokove postne zahteve pretrgati stare spone. Zato je treba poguma, ki izhaja iz duhovnih korenin, ki nam jih manjka celo v Cerkvi, kaj šele v državi. A Jezusova beseda je jasna: »Če boste v mojem nauku vztrajali, boste zares moji učenci, spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila« (Jn 8,32). Problemi Cerkve in tudi družbe se razrešujejo, če je v nas kaj vere, ki preprečuje povampirjenje človeka in ne dovoli, da bi se človek spozabil nad drugimi, kot to nekateri počno z delavci, podrejenimi ali kar že z vsemi državljani. Le z vero pa se je mogoče upreti tudi temu. Zato imajo seveda prav tisti, ki trdijo, da rešitev Cerkve ni zunanja reforma, pač pa poglobitev vere. Vera pa zahteva tudi spreobrnjenje, ki pomeni drugačen način ravnanja. Postni čas torej ni izziv le kristjanom, pač pa vsem, ki hočejo, da bo drugače. Zato je moral Kristus na križ, po arabskih deželah gredo zato zdaj mnogi v smrt. Brez križa torej ne gre. Razlika je le, da je pot križa v dialogu lažja in bolj človeška, saj se bremena porazdelijo, medtem ko nasilni posegi še dolgo bolijo, kot nam potrjuje slovenska revolucionarna kalvarija. Čas bi že bil, da iz nje vstanemo!

V hoji za Kristusom lahko ljudje drug drugega osvobajamo vpliva preteklosti s tem, da si odpuščamo dolgove in brišemo plačila. Ta pot se ne konča na križu, ampak z vstajenjem in darovi Svetega Duha. Mir najdemo le v Bogu ljubezni.

Ervin Mozetič