V romanu velikega ruskega pisatelja Fjodorja Dostojevskega Bratje Karamazovi starec Zosim mlademu Aljoši med drugimi nauki posebej priporoča, naj ostane povezan z Bogom. Reče mu znamenite besede: »Ne zapusti Boga in on ne bo tebe zapustil.« Ljudje običajno misijo, da jih je Bog zapustil in se ne zmeni več zanje. Kolikokrat slišimo stavek: »Le kaj sem narobe naredil, da me je Bog zapustil?« Pa ni tako! Človek se lahko loči od Boga, Bog pa človeka nikoli ne zapusti. »Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar,« pravi Jezus v današnjem evangeliju in nakaže našo tesno povezanost z njim: On je vir naše moči in energije, saj pravi v nadaljevanju: »Kakor mladika ne more sama roditi sadu, … tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni« (Jn 15,4). Brez Božje pomoči kristjan ne more ničesar storiti. Človek je sam po sebi slab, nemočen, hitro obupa, teži ga zavest krivde, slabijo ga grehi, moti ga, ker vedno znova ponavlja stare napake … Rad bi postal boljši, celo idealen, pa je tako slaboten. Človek ne more brez Boga nič: Brez mene ne morete storiti ničesar. Samo človek, ki je povezan z Bogom, more storiti velike stvari.

Jezus izreče te besede, preden gre v trpljenje in smrt, ko so ga učenci zapustili. Kristus pa prav takrat izreče besede, da ostaja z njimi, da bi obrodili sad. Še enkrat bi rad poudaril, da bo z njimi tudi takrat, ko se bližajo težki trenutki in trpljenje. Tudi z nami ostaja zlasti v času  preizkušnje in trpljenja. Prav v teh trenutkih pa ljudje menimo, da nas je Bog zapustil. Molimo danes morda takole: Včasih je moje življenje brez barv in okusa. Vse je tako pusto in dolgočasno. Jezus, o sebi si rekel: »Jaz sem prava vinska trta in vi mladike.« Če tvoje besede vzamem resno, to zame pomeni: s teboj sem povezan kakor mladika s trto.  Ljubezen, ki te preveva, se pretaka tudi skozme.  Dihanje, ki ga občutim, ni samo navaden zrak:  v njem se skozme pretaka tvoja ljubezen. Le ta mi daje nov, prijeten okus. Okus ljubezni. Toda pogosto mi vsa vera vate ne pomaga. Kljub njej sem zgubljen, ne čutim se povezan s teboj, moje življenje je brezplodno. Ti pa si obljubil: »Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar«.

Prosim te, naj se moje življenje razcveti, naj prinaša sadove, da se bodo mnogi tega veselili. Preprosto ne bi rad živel tja v en dan, nekoristno in brezplodno. Zaupam v to, da bo moje življenje postalo rodovitno. Blagoslovi me za to, Jezus, moj brat in moj Bog.

Ervin Mozetič