Svetega ne dajajte psom in svojih biserov ne mečite pred svinje, da jih morda z nogami ne pohodijo in se ne obrnejo ter vas raztrgajo.«

Ne bi verjel, da je kaj takega rekel Kristus. Pa je vendarle sv. evangelist zapisal te besede v zbirki Jezusovih naukov pod poglavjem »Govor na gori«. Morda tega ne doživi vsak, gotovo pa prenekateri. Najplemenitejše čustvo, najbolj idealno hotenje, najbolj pristen dokaz ljubezni, ki je morda stal veliko odpovedi; pa so ljudje, ki na vse to pljunejo. Navadno ne boli, če so to ljudje brez vere, celo sovražno razpoloženi do vernih ljudi. Zaboli pa, kadar to store »zavedni« katoličani. In žal se to dogaja. Morda so to bolni ljudje, morda nosijo v sebi kompleks krivde, pa nikdar očiščene, morda … Če je tako, nas ne sme presenečati. Svoji bolestni notranjosti najdejo razbremenitev v tem, da poteptajo odločitve in delo najbolj idealnih ljudi. Zato je prav, da božje lepote ne izpostavljam takim ljudem, da je ne umažejo. To bi se zares reklo: metati bisere pred svinje, kakor trdo zvené te besede. Braniti se pred takimi ljudmi, je brez pomena. Velik pomen pa ima: odpuščati in zanje moliti.

Tako Jezus opozarja tudi nas, da krščanstva brez križa ni. Biti kristjan in živeti po logiki: Delam, kar je lažje, kar mi ugaja, je popoln absurd. Je satanova logika. Jezus jasno pove, da je lahko njegov učenec le tisti, ki vsak dan sprejme križ in ga nosi za njim. Kakor je radikalna razlika med sprejeti križ ali iskati lažjo pot, tako radikalna je odločitev, tako radikalen je poziv k spreobrnjenju.

Nič drugače ni s farizejskim leporečenjem. Še tako lepe besede pokvarjenega človeka niso lepe. Ljudje nismo sestavljeni iz dveh kosov. Kar je v srcu, je tudi na jeziku, pa če se še tako pretvarjamo. Jezus graja farizeje, ker govorijo eno, delajo drugo, skrbijo za lep videz in lep nauk, živijo pa za lastno korist. Jezus ve, da to vodi v obsodbo Resnice, vse do križanja! Le jasna beseda, ki izziva k streznitvi in odločitvi, lahko pomaga k spremembi. Jezus gotovo ne svari pred živalmi, ampak govori o ljudeh, ki ene označi kot pse, druge pa celo kot svinje. Čeprav mi to tudi znamo ;), vseeno Jezusu takšne nesramnosti ne bi pripisali, pa vendar nam evangeliji o tem poročajo. Zakaj že? Vse grobe Jezusove besede imajo samo en razlog in sicer, da bi človeka dvignile in v njem utrdil odločitev za dobro. Zato grajam farizejev sledi poročilo o tem, da se je nad Jeruzalemom razjokal in dejal: »Jeruzalem, Jeruzalem, ki moriš preroke in kamnaš tiste, ki so poslani k tebi! Kolikokrat sem hotel zbrati tvoje otroke, kakor zbira koklja svoja piščeta pod peruti, pa niste hoteli. Mt 23,37 Koliko ljubezni v tako trdih besedah! Da bi jih le razumeli, da bi nas vodile v radikalne odločitve in da bi znali z njimi tudi druge prebujati.

Ervin Mozetič