Četrtek, 2. julij: Veselje se rodi zaradi odpuščanja

Veselje izvira iz odpuščanja grehov ter iz Gospodove bližine. To lahko slutimo pri današnjem ozdravljenju mrtvoudnega. Pravo veselje prihaja od znotraj. Vzemimo potrditev, da je današnje celotno bogoslužje to sporočilo veselja: Bodi vesel, bodi vesela.

Rad bi spregovoril o treh vidikih tega veselja. Najprej gre za veselje, ki se rodi zaradi odpuščanja: Slišali smo: Odpuščeni so tvoji grehi. Zato vas vabim, da se veselimo in ne živimo mlačnega življenja, saj vemo, da nam je bilo odpuščeno: To je resnični razlog krščanskega veselja. Pomislimo na veselje zapornika, ko mu spremenijo kazen ali na ozdravljene bolnike, na hromega v evangeliju. Zavedati se moramo torej odrešenja, ki nam ga je prinesel Jezus.

Neki filozof je kritiziral kristjane, sam se je imel za agnostika ali ateista, vendar pa je kritiziral kristjane ter govoril: “Kristjani pravijo, da imajo Odrešenika; jaz bom veroval, veroval bom v Odrešenika, ko se bo odrešenje videlo tudi na njihovih obrazih, ko bodo veseli, da so odrešeni.” Če imaš pogrebni obraz, kako naj verjamejo, da si odrešen, da so tvoji grehi odpuščeni? To je prvo sporočilo današnjega bogoslužja: bilo ti je odpuščeno, vsakemu izmed nas je bilo veliko odpuščeno.

Bog je Bog odpuščanja. Pojdimo naprej z veseljem, saj bo Gospod potem odpustil tudi stvari, ki jih vsi delamo zaradi svoje šibkosti. Dobro je, če pomislimo, da Bog okoli sebe, ni izbral ljudi, ki se niso nikoli zmotili. Cerkev je ljudstvo grešnikov, ki izkušajo Božje usmiljenje in odpuščanje. Peter je resnico o sebi bolje razumel ob petelinovem petju, kakor pa iz svojih vzgibov velikodušnosti, zaradi katerih je postajal domišljav in se je počutil vzvišenega nad drugimi.

Vsi smo ubogi grešniki, potrebni Božjega usmiljenja, ki ima moč, da nas spremeni in nam povrne upanje, in to vsak dan. In to tudi naredi! Ljudem, ki so razumeli to temeljno resnico, pa Bog podarja poslanstvo, ki je najlepše na svetu: ljubezen do bratov in sester ter oznanilo usmiljenja, ki ga On nikomur ne odkloni. In to je naše upanje. Gremo naprej s tem zaupanjem v odpuščanje, v Jezusovo usmiljeno ljubezen.

Drugi razlog za veselje je dejstvo, da Gospod hodi z nami. Vse od trenutka, ko je poklical Abrahama, je med nami, sredi naših preizkušenj, težav, veselja, vsega. Zato smo povabljeni, da čez dan namenimo kakšno besedo Gospodu, ki je poleg nas.

Tretji vidik pa je, ne smemo dopustiti, da bi v nadlogah obupali. Tovrstni življenjski pesimizem ni krščanski. Rodi se iz korenine, ki ne ve, da ji je bilo odpuščeno; rodi se iz korenine, ki nikoli ni čutila Božjega ljubkovanja. Lahko bi rekli, da nam evangelij pomaga videti to veselje: Marija je vesela vstala in hitro odšla. Veselje nam vedno pomaga iti v naglici, saj milost Svetega Duha ne pozna počasnosti. Sveti Duh gre vedno v naglici, nas vedno spodbuja: iti naprej, naprej, naprej kakor veter v jadrih …

Gre za tisto veselje, zaradi katerega je ob srečanju z Marijo poskočilo dete v Elizabetinem telesu. To je veselje, o katerem nam govori Cerkev: prosim vas, bodimo veseli kristjani, napnimo vse sile za to, da bi drugim pokazali, da verujemo, da smo odrešeni, da nam je Gospod vse odpustil; in če nam bo spodrsnilo, nam bo On prav tako odpustil, saj je Bog odpuščanja; Gospod je med nami in ne bo dopustil, da bi obupali. To je današnje sporočilo: ‘Vstani.’ Tisti ‘vstani’, ki ga je Jezus rekel bolnim: ‘Vstani, pojdi, ukaj od veselja, veseli in raduj se iz vsega srca!’

Ervin Mozetič