Sreda, 1. julij: Jezus izžene hudega duha v svinje

Podtikati zlo tistemu, ki dela dobro, obrekovati iz zavisti, nastavljati pasti, da se drugi spotakne, vse to ne prihaja od Boga temveč od hudiča. V današnjem evangeljskem odlomku Jezus izžene hudega duha, torej dela dobro in je med množico, ki ga posluša ter priznava njegovo avtoriteto. Je tudi kakšen, ki ga obsoja. Bila pa je tudi druga skupina ljudi, ki ga ni marala in ki je vedno skušala na drugačen način razlagati Jezusove besede in njegove drže, torej proti njemu. Eni iz zavisti, drugi iz doktrinalne togosti, spet drugi iz strahu, da bodo prišli Rimljani in jih pomorili. Iz različnih razlogov so skušali od ljudstva odvrniti Jezusovo avtoriteto, celo z obrekovanjem. Strah jih je bilo za njihovo imetje – svinje in so ga prosili, da gre iz njihovih krajev. Bolj so se bali tega da bodo ob zaslužek, kakor pa so se bali hudega duha. Jezusa so neprestano preizkušali. Nastavljali so mu past in opazovali, če bo padel.
Povabljeni smo k razločevanju in čuječnosti. V vsaki situaciji znati razločevati to kar prihaja od Boga od tega, kar prihaja od hudiča, ki nas vedno skuša prevarati, da bomo izbrali napačno pot. Kristjan ne more biti miren in si misliti, da je vse v redu, mora razločevati stvari in natančno prepoznati od kot prihajajo, kje je njihov izvor.

Zatem pa čuječnost, saj se na poti vere skušnjave neprestano vračajo, zli duh se nikoli ne utrudi. Če je ‘bil izgnan stran’, potrpežljivo čaka, da se vrne in če ga pustimo vstopiti, pademo v stanje, ki je hujše od prvotnega. Saj, prej se je vedelo, da je nadlegoval hudi duh. Potem se hudič skrije, pride s svojimi lepo vzgojenimi prijatelji, trka na vrata, prosi za dovoljenje, vstopi in sobiva s tem človekom v njegovem vsakdanjem življenju in daje navodila – kapljico po kapljico. S tem olikanim načinom hudič prepriča, da se stvari dela tako, kot da je vseeno (z relativistično držo) in s tem pomiri vest. Pomiriti vest. Omrtvičiti vest. In to je veliko zlo. Ko hudi duh uspe omrtvičiti vest, lahko v resnici govorimo o njegovi zmagi, saj postane gospodar vesti. Toda, to se dogaja povsod! Da, saj vsi, vsi imamo probleme, vsi smo grešniki, vsi… V tem ‘vsi’ ni ‘nikogar’. Vsi, toda ne jaz. In tako torej živimo to posvetnost, ki je hčer hudega duha.

Budnost in razločevanje! Budnost. Cerkev nam predlaga, da vedno opravimo spraševanje vesti, torej kaj se je danes zgodilo v mojem srcu? Je prišel k meni ta olikani hudič s svojimi prijatelji? Razločevanje. Od kod prihajajo komentarji, besede, nauki, kdo to izgovarja? Čuječnost in razločevanje, da ne pustimo vstopiti tistemu, ki vara, zapeljuje, ki očara. Prosimo Gospoda za to milost, za milost razločevanja in za milost čuječnosti.

Ervin Mozetič