Jakobova pot, romarska pot v Kompostelo, ki se imenuje tudi Camino

Jakobova pot je svoje ime dobila po sv. Jakobu Starejšem, ki goduje 25. julija. Priljubljena romarska pot že stoletja vabi številne romarje.

Jakob Starejši

Jakob starejši je bil sin ribiča Zebedeja in Salome, Marijine sestre. Oba z bratom Janezom, poznejšim evangelistom sta živela kot ribiča v Galileji. Bila sta med prvimi Jezusovimi učenci. Peter, Jakob in Janez so bili z Jezusom na gori Tabor, spremljali so ga tudi v vrt na Oljski gori. Jakob je imel ognjevit značaj, Jezus ga je imenoval sin groma. Po Jezusovem Vnebohodu je Jakob oznanjeval evangelij. Po enem izmed izročil je šel v Španijo in tam pridigal. Na velikonočni praznik leta 44. ga je dal kralj Agripa I. zapreti in po njegovem ukazu so ga umorili z mečem. Jakob je bil prvi od dvanajstih Kristusovih apostolov, ki je pretrpel mučeniško smrt. Po izročilu sta dva njegova učenca prepeljala njegovo truplo v Španijo in ga tam pokopala. Nad kripto, v kateri počiva, je bila postavljena mala kapelica. Po smrti sta bila oba učenca pokopana ob svojem učitelju. Za grobom se je sled izgubila vse do začetka 9.stol, ko je menih Pelayo med leti 820 in 830 opazil nenavadno svetlobo, ki je kazala na neobljuden kraj, blizu izliva reke Flavie, obenem je slišal glasbo skrivnostnega izvora. O odkritju je obvestil krajevnega škofa. Ob izkopu so odkrili grob in kapelico. To odkritje je mejnik, ki je vrezal globoke sledi v zgodovini, rodilo se je čaščenje apostola Jakoba in na njegov grob so pričeli romati iz vse Evrope in Goethe je stoletja kasneje dejal »Evropa je bila ustvarjena z romanjem v Santiago«.

Jakobova pot ali Camino

Dejansko je bila Jakobova pot ali »Camino« kot jo imenujemo steber, okoli katerega se je v srednjem veku povezovala in združevala vsa Evropa. V vodniku »Evropske poti v Kompostelo« (Francija 2002) so prikazane in opisane vse poti, ki so se v srednjem veku stekale v Kompostelo iz Anglije, Francije, Nemčije, Portugalske, Nizozemske, Belgije, Skandinavskih držav, Danske, Poljske, Češke, Slovaške in Madžarske, kakor tudi iz Hrvaške preko Slovenije, Italije.

Kasneje so romanja v Kompostelo presahnila. Ponovno so bila obujena  v drugi polovici 20. stoletja.

Papež Janez Pavel II. je bil prvi papež, ki je romal v Kompostelo na grob apostola Jakoba starejšega. Leta 1982 je pozval Evropo, da odkrije svoje korenine in se vrne k njim. 1989 leta se je na papežev klic odzvalo več kot pol milijona mladih in romalo v Kompostelo. Leta 1985 je srednjeveško francosko romarsko pot, ki teče preko Roncesvallesa, Pamplone, Puente le Reine, Burgusa, Leona, Palas de Reya do Santiaga, Evropski svet imenoval za evropsko kulturno pot.

Romanja Slovencev v Kompostelo

V Kompostelo so že nekdaj radi romali tudi slovenski romarji. O slovenskih srednjeveških romarjih poje slovenska ljudska pesem, o njih pišejo naši pisatelji in pesniki, Janez Jalen v Ovčarju Marku pa znani Prešernov verz »Mars’kteri romar gre v Rim, Kompostelje« pa spevoigra dr. Ivana Preglja »Komposteljski romarji«, ki jo je pater Hugolin Satner uglasbil v opero Tajda. Najimenitnejši med njimi pa je bil grof Urlich II. Celjski, ki je k sv. Jakobu starejšemu romal s šestdesetimi konjeniki. Španski arhivi hranijo zapis srečanja Urlicha II. s kastiljskim kraljem, leta 1430 na Tierra Campos. Na ta dogodek verjetno spominja vasica po imenu Galicija pri Celju. »Tudi slovenska dežela tebe pozna Kompostela, priča popotnik naj ta, ki je na Kranjskem doma« je zapisal komposteljski romar, kranjskogorski župnik Jožef Lavtižar v Koledarju družbe sv. Mohorja leta 1909.

Svojevrsten spomenik čaščenja svetega Jakoba in srednjeveških romanj iz naše dežele je 67 cerkva posvečenih sv. Jakobu starejšemu.

Društvo sv Jakoba obnavlja romarske poti, ki so potekale preko Slovenije. Ena je potekala iz Zagreba po Dolenjski do Ljubljane in mimo Postojne do Trsta, druga pa iz Gradca preko Maribora in naše Koroške na avstrijsko Koroško in dalje po Kanalski dolini.

 

---

Povzeto s spletne strani http://www.jakobova-pot.si/

Foto: http://www.jakobova-pot.si/

Uredila: M. B.