Pismo sv. Klare, device, blaženi Neži Praški

Objavljeno: 11. 08. 2020

|

Kategorije: Uredniški izbor, Vera

<strong>Pismo sv. Klare</strong>, device, blaženi <em>Neži Praški</em>

11. avgusta goduje sv. Klara Asiška. Bogoslužno branje Cerkve na njen praznični god prinaša pismo, ki ga je ta priljubljena svetnica napisala blaženi Neži Praški.

 

Glej na Kristusovo uboštvo, ponižnost in ljubezen

Gotovo je srečen, kdor uživa sveto večerjo in se oklepa Kristusa z vsem srcem. Njegovo lepoto nenehoma občudujejo vsi blaženi nebeški duhovi; njegova ljubezen osvaja, misel nanj osvežuje, njegova dobrotljivost nasičuje, njegova prijetnost zadovoljuje, spomin nanj prijetno osvetljuje; njegov duh bo oživil mrtve in blaženo gledanje njega bo osrečilo vse prebivalce nebeškega Jeruzalema. Ker je sijaj večne slave, odsvit večne luči in brezmadežno ogledalo, opazuj to ogledalo vsak dan, o kraljica, nevesta Jezusa Kristusa, in neprenehoma si ogleduj v njem svoje obličje, da se tako vsa znotraj in zunaj okrasiš s pisanim oblačilom in ozaljšaš s cvetjem in obleko vseh kreposti, kot se spodobi za hčer in najčistejšo nevesto najvišjega Kralja. V tem ogledalu se zrcali blaženo uboštvo, sveta ponižnost in neizrekljiva ljubezen. Vse to boš mogla z božjo pomočjo videti v tem ogledalu.

Pazi, prosim, zlasti na začetku te podobe; na uboštvo položenega v jasli in povitega v plenice. O občudovanja vredna ponižnost, o osupljivo siromaštvo! Kralj angelov, Gospod nebes in zemlje leži v jaslih. Sredi te podobe si oglej ponižnost, vsaj blaženo uboštvo, neštevilne napore in muke, ki jih je prenesel za odrešenje človeškega rodu. In končno premišljuj na tej podobi neizrekljivo ljubezen, zaradi katere je hotel trpeti na lesu križa in na njem umreti najsramotnejše smrti. Zato je pogled nanj, ko je visel na lesu križa, opominjal mimoidoče, ko so ga videli: O vi vsi, ki mimo greste po potu, poglejte in vidite, ali je katera bolečina kakor moja bolečina; in pravi nam, naj soglasno odgovorimo, ko vpije in jadikuje: Spominjal se bom vedno in moja duša se bo topila v meni. To te bo vedno bolj vnemalo v ognju ljubezni, o kraljica nebeškega Kralja.

Ko premišljuješ še njegovo neizrekljivo veselje, bogastvo in večno čast, vzdihuj v neizmernem srčnem hrepenenju in ljubezni ter vzklikaj: Vleci me, za teboj bomo hiteli v vonju tvojih dišav, nebeški ženin. Tekla bom in ne bom odnehala, dokler me ne popelješ v vinski hram, dokler ne bo tvoja levica pod mojo glavo in me ne bo desnica blaženo objemala in dokler me ne boš najnežneje poljubil. Ko boš to premišljevala, se spominjaj mene, svoje revne matere, saj veš, da si tudi ti neizbrisno vpisana v moje srce, ker te bolj kot vse druge ljubim.

 


Vir: Brevir, Bogoslužno branje

Foto: Unsplash

Uredila: Mojca Bertoncel

Povej naprej.