Petek, 21. avgust: Ljubezen do Boga in bližnjega
Današnji evangelij (Mt 22,34-40) nas spominja, da je celotna Božja postava povzeta v ljubezni do Boga in do bližnjega. Jezusova novost je ravno v tem, da je povezal ti dve zapovedi, ljubezen do Boga in ljubezen do bližnjega, ter tako izpostavil, da sta neločljivi in se med seboj dopolnjujeta, sta dve plati iste medalje. Ni mogoče ljubiti Boga, ne da bi ljubili bližnjega. In ni mogoče ljubiti bližnjega, ne da bi ljubili Boga.
Vidno znamenje, ki ga kristjan lahko izkaže, da bi v svetu pričeval o Božji ljubezni, je ravno bratska ljubezen. Zapoved ljubezni do Boga in bližnjega ni prva zato, ker je na vrhu seznama zapovedi. Jezus je ne postavi na vrh, ampak v središče, in to zato, ker je srce, iz katerega mora vse izhajati in h kateremu se mora vse vračati ter se nanj sklicevati.
Že v Stari zavezi je poziv k svetosti po podobi Boga, ki je svet, obsegal tudi dolžnost, da se skrbi za najšibkejše osebe kot so tujci, sirote in vdove. Jezus to postavo zaveze dopolni – On, ki v sebi, v svojem mesu, združi božanskost in človeškost v eno samo skrivnost ljubezni.
V luči te Jezusove besede je ljubezen merilo vere in vera je duša ljubezni. Ne moremo več ločevati verskega življenja, pobožnega življenja, od služenja bratom, tistim konkretnim bratom, ki jih srečamo. Ne moremo več ločevati molitve, srečanja z Bogom v zakramentih, od poslušanja drugega, od bližine njegovemu življenju, predvsem njegovim ranam. Ljubezen je merilo vere. Vprašajmo se, kako je z našo vero? Verovati je vprašanje ljubezni. Vera je duša ljubezni.
Sredi goščave zapovedi in predpisov, nam Jezus pokaže na dvoje obličij: Očetovo obličje in obličje brata. Ne dá nam dveh formul ali dveh zapovedi, ampak nam izroči dve obličji, oziroma eno samo obličje: obličje Boga, ki odseva na mnogih obličjih, kajti na obličju vsakega brata, predvsem najmanjšega, krhkega in nezaščitenega, je navzoča podoba samega Boga. Ko srečamo enega od teh bratov, se moramo vprašati, ali smo zmožni v njem prepoznati Božje obličje.
Jezus na ta način vsakemu človeku daje temeljni kriterij, na katerega naj postavimo svoje življenje. Predvsem pa nam je dal svojega Svetega Duha, ki nam pomaga ljubiti Boga in bližnjega, kot ga on ljubi, s svobodnim in darežljivim srcem.
Ervin Mozetič