Sobota, 22. avgust: Moja duša poveličuje Gospoda!

Vedno bolj odkrivam, kako smo našo vero naredili kot zbirko moralnih načel in dobrih del. Tako si tudi Marijo predstavljamo v nebesa vzeto zaradi dobrih del in vestnega izpolnjevanja moralnih norm. A Marija ni zgled izpolnjevanja moralnih norm, niti dobrih del. O njej ne vemo veliko, kar pa vemo, nam govori o nečem drugem.

Ona je zvesta Njemu, On deluje. Polna milosti je lahko, ker je prazna sebe!

Ob tem mi prihaja misel na potovanje z balonom. Marija se je dvignila visoko, visoko, ker je odvrgla vsak nepotreben tovor. Mi pa za potovanje v najboljšem primeru zbiramo spoznanja, dobra dela itd., a se nikakor ne uspemo dvigniti od tal in pogledati kvišku.

Kako si Marija predstavlja potovanje, pove teti Elizabeti. Slišali smo njen magnifikat, poglejmo le nekaj njenih misli:

Ozrl se je na nizkost svoje služabnice,

Velike reči mi je storil,

Njegovo usmiljenje je nad njimi, ki se ga bojijo,

Povišal je nizke,

Lačne je napolnil z dobrotami,

Zavzel se je za svojega služabnika.

Kot vidimo, se Bog ozira nanjo, On dela, se usmili nje, ki je prestrašena, jo dviga, napolnjuje z dobrotami in se zanjo zavzema. Če poenostavimo, lahko rečemo: Bog dela, ona mu sledi oz. se mu daje na razpolago, mu zaupa in se ob njem uči.

Soočenje z božjo logiko, ki nji njena, a jo popolnoma sprejme je dogodek, kjer skupaj s sorodniki išče Jezusa. Ta pa pravi: »Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?« In pokazal je na svoje učence ter rekel: »Glejte, to so moja mati in moji bratje. Kdor koli namreč uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, ta je moj brat, sestra in mati.« Marija spet sprejme, da ona ni nič, da je Bogu vse tisti, ki izpolnjuje njegovo voljo.

Izziv današnjega evangelija razumem kot neprestano prizadevanje, da po Marijinem zgledu izpraznimo sebe. V nebesa se lahko dvigne le tisti, ki je vse nepotrebno pustil na zemlji!

Ervin Mozetič