Sveti Bernard o Visoki pesmi: Ljubim, ker ljubim; ljubim, da ljubim

Sv. Bernard (ok. 1090-1153), opat cistercijanskega samostana Clairvaux v Franciji, mislec, pridigar, mistik, ki goduje 20. avgusta, je napisal naslednje razmišljanje o Visoki pesmi.

Ljubim, ker ljubim; ljubim, da ljubim

Ljubezen zadošča sama po sebi, ugaja sama po sebi in zaradi sebe. Sama si je zasluženje, sama sebi plačilo. Razen sebe ljubezen ne išče drugega razloga, ne drugega sadu: njen sad je, da doživlja ljubezen. Ljubim, ker ljubim, ljubim, da ljubim. Velika stvar je ljubezen, vendar le, če teče nazaj k svojemu počelu, ako se vrača k izviru, če se izliva nazaj v svoj vir, ako stalno zajema odondod, odkoder nenehno priteka. Izmed vseh dušnih vzgibov, občutkov in čustev je ljubezen edina, ki z njo stvar more vračati Stvarniku, čeprav ne po enakosti, vendar se mu vsaj na podoben način oddolžiti. Zakaj ko Bog ljubi, noče nič drugega, kakor da mu ljubezen vračamo; saj ne ljubi iz nobenega drugega namena, kakor da bi bil ljubljen; ve namreč, da ljubezen sama osreči tiste, ki njega ljubijo. Ženinova ljubezen, bolje rečeno ženin Ljubezen, si želi, da mu vračamo ljubezen in zvestobo. Ljubljeni stvari bodi dovoljeno, da vrača ljubezen. In kako ne bi ljubila nevesta, in to nevesta Ljubezni? Kako naj bi ne ljubila Ljubezen?

Po pravici se odpoveduje vsem drugim čustvom ter se docela posveča edino ljubezni ona, ki se more oddolžiti ljubezni samo tako, da vrača ljubezen za ljubezen. Kajti čeprav bi se docela izlila v ljubezen, kaj je to v primeri z večnim tokom tega vira? Seveda ne izlivata enake obilice ljubeči in Ljubezen, duša in Beseda, nevesta in Ženin, Stvarnik in stvar, kakor žejni ne več kot studenec.

Kaj torej? Mar bo zaradi tega popolnoma brezuspešna želja zaročenke, koprnenje vzdihujočega, žar ljubečega, zaupanje pričakujočega, ker ne more držati koraka z orjakom, ne doseči enake sladkosti kot med, enake krotkosti kot jagnje, enake beline kot lilija, istega žara kot sonce, iste ljubezni kot Ljubezen sama? Ne. Četudi stvar manj ljubi, ker je manjša, vendar, če ljubi iz vse svoje moči, nič ne manjka njeni ljubezni tam, kjer je vse. Tako ljubiti pomeni: zaročiti se. Ni namreč mogoče, da bi za takšno ljubezen duša žela le majhno ljubezen: v soglasju dveh obstaja prava in popolna zakonska zveza. Razen če kdo dvomi, da Beseda ljubi dušo že prej in bolj od nje.

 

---

Vir: Brevir, Bogoslužno branje (Iz govorov o Visoki pesmi sv. Bernarda, opata, 83. govor, 4-6)

Foto: splet

Uredila: M. B.