22. avgust: mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanj

»Generalna skupščina Združenih narodov je 28. maja 2019 na svojem 73. zasedanju na predlog Brazilije, Kanade, Egipta, Iraka, Jordanije, Nigerije, Pakistana, Poljske in Združenih držav Amerike sprejela Resolucijo A/RES/73/296, s katero je 22. avgust določila za Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja.

18. člen Splošne deklaracije človekovih pravic ZN določa, da ima vsakdo pravico do svobode misli, vesti in vere. To vključuje tudi pravico do svobodnega spreminjanja vere ali prepričanja ter svobodo, da vsakdo bodisi sam bodisi skupaj z drugimi ter javno ali zasebno izraža svojo vero ali prepričanje s poučevanjem, prakso, bogoslužjem in verskimi obredi.

Ker so v svetu nestrpna dejanja in nasilje nad posamezniki in skupinami zaradi njihove vere ali prepričanja v porastu, so zgoraj omenjene države Generalni skupščini Združenih narodov predlagale sprejetje posebne resolucije, s katero bi svet na to opozorili in tovrstna dejanja v bodoče preprečili.

Prav države, nacionalne institucije za varstvo človekovih pravic, nevladne organizacije, verske ustanove, mediji in vsa civilna družba kot celota imajo pomembno vlogo pri spodbujanju strpnosti in spoštovanja verske in kulturne raznolikosti ter pri univerzalnem spodbujanju in varstvu človekovih pravic, vključno s svobodo vere ali prepričanja.

Papež Frančišek poudarja, da je nerazumljivo in zaskrbljujoče, da tudi danes v svetu ostajajo diskriminacije in omejitve pravic samo zaradi pripadnosti in javnega izpovedovanja določene vere. Še bolj pa je nesprejemljivo, da obstajajo celo resnična in dejanska preganjanja zaradi verske pripadnosti in tudi oboroženi spopadi. »To rani razum, ogroža mir in ponižuje človekovo dostojanstvo«. Za papeža je posebno boleče dejstvo, da so kristjani v svetu še posebej izpostavljeni diskriminaciji in nasilju. »Preganjanje kristjanov je danes celo silovitejše kot v prvih stoletjih Cerkve in obstaja več kristjanov mučencev kot v takratni dobi. In to se dogaja več kot 1700 let po Konstantinovem ediktu, ki je kristjanom podelil svobodo do javnega izpovedovanja njihove vere« (Nagovor papeža Frančiška udeležencem mednarodnega simpozija o verski svobodi z naslovom: Verska svoboda v mednarodnem pravu in svetovni konflikt vrednot, 20. junija 2014).

Misija Svetega sedeža v Ženevi je sodelovala pri predstavitvi omenjene Resolucije na sedežu organizacije. Kot v mnogih drugih okoliščinah je predstavila prepričanje Katoliške Cerkve o potrebnosti, da države članice Združenih narodov budno bdijo nad tem, da verska svoboda ostane ena izmed osrednjih dejavnikov razvoja človeške družbe, na katero se opirata tako graditev pravičnejšega sveta kot mirno sožitje med narodi.«

Nadškof msgr. dr. Ivan Jurkovič,

apostolski nuncij

 

 Točka za prijavo kristjanofobije ali vandalizma zoper katoličane

 

---

Vir: Katoliška Cerkev, Kanonist

Foto: Unsplash

Obj.: M. B.