Ponedeljek, 24. avgust: Od kod me poznaš

Objavljeno: 24. 08. 2020

|

Ponedeljek, 24. avgust: Od kod me poznaš

Apostoli so vedeli, koga so iskali, in Jezus je ustrezal njihovemu hrepenenju. Jezus za njih ni bil tujec, saj so prebirali Božje spise in obiskovali sinagogo. Odprti so bili za Jezusov nauk- nauk je on sam po sebi. Naša molitev nas odpira Jezusovim mislim, tako da ga prepoznamo v njegovih ljudeh in po lomljenju kruha.

Kaj je Jezus videl pod figovim drevesom? Katere Nathanielove besede ali dejanja so ga impresionirale? Pomislim, kako me Jezus vidi pod figovimi listi mojega življenja, kako ceni to, kar skrivam pred drugimi.

Filipovo naznanilo naleti na kritičen odziv. Morda je težko videl v Natanaelu dobro, ki ga je videl Jezus. Molim za modrost, da bi videl preko očitnega, in prosim za potrpežljivost.

Jezus me vidi pod figovim drevesom mojega življenja in pozna moje srce. Sprostim se ob dejstvu, da sem poznan in ljubljen.

O Natánaelu je Jezus rekel: »Poglejte, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače.« Ko ga  je Natánael vprašal: »Od kod me poznaš?«, mu je Jezus pokazal čisto vsakdanji trenutek njegovega življenja: »… sem te videl, ko si bil pod smokvinim drevesom«(Jn 1,45-51). Od tistega trenutka dalje je Natánael živel z zavestjo, da ga Jezus pozna do dna duše, kar dokazuje, da ni boljšega načina, da bi spoznali Boga kot ta, da občutimo, da nas On pozna.

 

Ne vemo, kaj se je dogajalo pod smokvinim drevesom. Očitno gre za odločilen trenutek v Natanaelovem življenju. Čuti, da so se ga te Jezusove besede najgloblje dotaknile. Čuti se razumljenega in dojame: ta mož ve vse o meni, on ve in pozna pot življenja, temu možu se morem resnično zaupati. In tako odgovori z lepo in jasno veroizpovedjo, ko reče: ‘Rabi, Učenik, ti si Božji Sin, ti si Izraelov kralj!’ (Jn 1,49). V tej izpovedi je podan prvi pomembni korak na poti zvestobe do Jezusa.

Vznevolji me, ko kdo govori o čudežih in nadnaravnem dogajanju kot da bi bilo v tem kaj resnično pomembnega za naše življenje. Res je, včasih rabimo kakšno božjo brco, da nas prebudi iz naše zazibanosti v vsakdanje in posvetno, in se zavemo, kako zelo smo obdani z Bogom. A vendar naj bi se tega toliko bolj zavedali v vsakdanu. Urili svoj duhovni pogled, da bi v ljudeh okrog sebe in v vsem stvarstvu razbirali fantastično božjo zgodbo, v kateri smemo nastopati.

Natanaelu Jezus obljubi, da bo videl “večje stvari”. Vse, kar je treba, je zapustiti udobje sence svoje smokve in s pogumom stopiti na pot za Jezusom. V zaupanju, da je vse čudovito na svojem mestu. Da hodiš z njim varno. Potem se na strmih poteh bolj veseliš razgleda kot pa trepetaš pred prepadi.

Ervin Mozetič

Povej naprej.