Sreda, 26. avgust: Pobeljeni grobovi

V današnjem evangeliju Jezus graja farizeja, ki je ves osredotočen na zunanjost, ne pa na bistvo vere. Učitelju postave, ki je kritiziral Jezusa, ker se pred jedjo ni najprej umil, Gospod jasno odgovori: ‘Vi farizeji sicer res čistite kozarec in krožnik od zunaj, znotraj pa ste polni pohlepa in hudobije.’ Jezus to v evangeliju velikokrat ponovi tem ljudem: ‘Vaša notranjost je hudobna, ni pravična, ni svobodna. Ste sužnji, ker niste sprejeli pravičnosti, ki prihaja od Boga, pravičnosti, ki nam jo je dal Jezus.’

V nekem drugem evangeljskem odlomku Jezus pravi, naj molimo, ne da bi se pri tem kazali. Nekateri so namreč imeli predrzne obraze, ni jih bilo sram. Molili so in dajali miloščino tako, da so jih drugi videli. Gospod pa nam kaže pot ponižnosti. Jezus nam pravi, da tisto, kar je pomembno, je svoboda; da nam je dal odrešenje in ljubezen. Tista notranja svoboda, tista svoboda, ki nastane na skrivnem, ne da bi se razglašala … kajti pot resnične vere je ista kot Jezusova pot: ponižnost, ponižanje. Pavel pravi Efežanom, da se je Jezus ponižal, izpraznil je samega sebe. To je edina pot, da s sebe odstranimo egoizem, pohlep, napuh, nečimrnost, posvetnost. Ljudje, ki so grajali Jezusa so sledili ‘religiji nališpanosti’: videz, kazanje, pretvarjanje … a znotraj … Jezus za te ljudi uporablja zelo močno podobo: ‘Ste pobeljeni grobovi. Zunaj lepi, a znotraj polni mrtvaških kosti in gnilobe.’

Jezus nas poziva, vabi nas, naj delamo dobro s ponižnostjo. Ti lahko delaš dobro kolikor hočeš, a če ga ne delaš ponižno, kakor nas to uči Jezus, to dobro ničemur ne služi, saj je dobro, ki izvira iz tebe samega, iz tvoje gotovosti in ne iz odrešenja, ki nam ga je dal Jezus. Odrešenje prihaja po poti ponižnosti in ponižanja. Do ponižnosti pa ne pridemo brez ponižanja. Jezusa namreč vidimo ponižanega na križu.

Prosimo Gospoda, naj se ne utrudimo hoditi po tej poti, naj se ne utrudimo zavračati te ‘religije kazanja, zunanjosti, pretvarjanja’; naj hodimo tiho in delamo dobro, zastonj, kakor smo tudi zastonj prejeli našo notranjo svobodo; in naj On varuje to notranjo svobodo vsem nam. Prosimo za to milost.«

Morda se komu zdijo te besede nenavadne, zelo ostre, a so po drugi strani pričakovane, saj evangelij ni beseda „čehljanja ušes“, ampak napotek za življenje, ki ga mora vsak od nas vzeti zares, če se želi v resnici imenovati kristjan.

Ervin Mozetič