Splošni molitveni namen: Spoštovanje zemeljskih virov

Molímo, da bi ljudje zemeljskih virov ne izropali, temveč si jih delili pravično in spoštljivo.

»Vsako bogastvo, da bi zares bilo dobro, mora imeti družbeno razsežnost.«

Družbeni nauk Cerkve govori o »univerzalni namembnosti dobrin«. Kaj to pomeni? Katekizem katoliške Cerkve pravi: »V začetku je Bog zemljo in njega bogastva zaupal skupnemu upravljanju človeštva, da bi skrbelo zanjo, ji s svojim delom gospodovalo in uživalo njene sadove. Dobrine stvarstva so namenjene vsemu človeškemu rodu« (KKC 2402). In tudi: »Univerzalna namenitev dobrin ostaja primarna, čeprav se za pospeševanje skupnega dobrega zahteva spoštovanje zasebne lastnine, pravice do lastnine in njeno izvrševanje« (KKC 2403).

Božja previdnost ni uredila sveta serijsko. Obstajajo razlike, različni pogoji, različne kulture. Lahko živimo tako, da poskrbimo drug za drugega. Svet je bogat z viri, ki zagotavljajo vse primarne dobrine. Pa vendar mnogi živijo v velikem pomanjkanju in viri, ki se koristijo brez načel, se kvarijo. A svet je en sam! Človeštvo je eno samo! Bogastvo sveta je danes v rokah manjšine, samo nekaterih, revščina in trpljenje pa pride na mnoge, večino ljudi.

Če je na zemlji lakota, to ni zato, ker bi primanjkovalo hrane. Nasprotno, zaradi zahtev trga včasih  uničujejo hrano. Kar manjka, je svobodno in dolgoročno podjetništvo, ki bi zagotovilo pravično razdelitev. Kot piše v Katekizmu: »Pri uporabi zemeljskih dobrin mora človek na zunanje reči, ki jih ima zakonito v lasti, gledati ne tako, kakor da so samo njegove, temveč tudi kot na skupne, in sicer v smislu, da morajo koristiti ne zgolj njemu, ampak tudi drugim« (KKC 2404). Vsako bogastvo, da bi zares bilo dobro, mora imeti družbeno razsežnost.

papež Frančišek pri splošni avdienci, 7. novembra 2018

 

 

---

Uredila: Mojca Bertoncel

Foto: Unsplash