Verouk v družini za prvošolce in najmlajše

Če verouk otrok zaradi trenutnih ukrepov proti širjenju koronavirusa v župnišču ni mogoč, ali pa je le na 14 dni, lahko starši kar sami prevzamemo verski pouk in otroku pomagamo odkrivati Boga. Ta prispevek je v pomoč staršem prvošolcev, ki ste se pripravljeni tega pogumno lotiti doma.

 

Otroka pokličemo in povabimo, da se usede poleg nas. Lahko ga tudi vzamemo k sebi v naročje. Razložimo mu, da bomo imeli danes verouk kar doma. Za začetek ga vprašamo, če se česa spomni od prejšnje ure verouka (v kolikor je bila). Potem nadaljujemo njegovo pripoved, da današnja lekcija govori o tem, kako se ljudje med seboj pozdravljamo.

Otroka vprašamo, katere pozdrave pozna. Kako se pozdravljamo? Otrok našteva in s kretnjami pokaže, kako se med seboj pozdravljajo otroci, kako odrasli (stisk roke, objem, petka, noskanje pri eskimih, priklon, skavtski pozdrav). Iščejo lepe in prijazne pozdrave, ki jih ločijo od površnih pozdravov. Pomagamo odkrivati otroku, da je poleg izrečenih besed pomemben tudi stik z očmi, da se pri pozdravu pogledamo v oči.

Nato nadaljujemo, da se po lepi stari slovenski navadi verni kristjani med seboj pozdravimo tudi tako, da rečemo: »Hvaljen Jezus«! In drugi odgovori: »Na veke, amen«!

Tako pozdravimo tudi samega Jezusa, ko stopimo skozi vrata cerkve. Zraven še pokleknemo in se pokrižamo.

Sedaj otroku pokažemo, kako naredimo mali križ. Zakaj ravno križ? Ker je Jezus na križu pokazal, kako nas ima rad. Križ je znamenje Božje ljubezni do nas. Ko se pokrižam, se spomnim, da me Jezus ljubi.

Otroku pomagamo narediti mali križ, tako da nas posnema. Potem mu pokažemo še veliki križ. Da si lažje zapomni, rečemo: »Z levo roko srčku se približam, z desno se pokrižam v imenu Očeta (na čelo) in Sina (proti trebuhu) in Svetega (leva rama) Duha (desna rama). Amen (sklenemo roke).«

Odpremo delovni zvezek za 1. razred Božji otrok sem na str. 8. Otrok označi na fantku, kako naredi mali križ in na deklici veliki križ. 

Na str. 9 otrok obkroži, kako v cerkvi pozdravimo Jezusa. 

Vprašamo ga, če ve, kdaj se pokrižamo? Doma, v cerkvi, pri verouku, pred jedjo in po jedi … Povemo jim, da se bomo pokrižali vsakič na začetku in na koncu verouka, tudi doma. Drug drugega pokrižamo tudi zvečer pred spanjem.

Verouk z otrokom zaključimo tako da pokrižamo otroka, otrok pa nas.

Če starši še nimamo te navade, pred spanjem pokrižajmo svojega otroka. V tej kratki molitvi otroka izročimo v Božje varstvo. Podobno naredimo tudi, ko odhaja od doma. Tako bo otrok razumel, da našo družino povezuje Bog, tudi kadar fizično nismo skupaj.

 

Luka M.

Foto: vzeto iz delovnega zvezka za 1. razred, Božji otrok sem. Izdala SŠK – SKU; Celjska Mohorjeva družba, 2020.