Sobota, 10. oktober: Blagor telesu

Marijino veselje je najprej veselje nad telesom, ki je slišalo Božjo besedo, ji prisluhnilo in jo izpolnilo. Mariji njeno devištvo ni bilo krivica, ampak novo veselje. Rojstvo in materinstvo ji je bilo veselje. Pa se ustavimo najprej ob1 preprostem vprašanju: koliko krščanskih mater in očetov doživlja svoje materinstvo in očetovstvo kot neskončno veselje. Veselje nad otroki, veselje nad zaupano nalogo, veselje nad načrtom, ki ga ima z njimi Bog.

Namesto veselja je pogosto materinstvo in očetovstvo krivica. Pravzaprav bomo videli, da povsod trčimo ob Božji načrt, ki je krivica. Pomislimo! Tisto, kar je Marijo in Elizabeto navduševalo, tj. Božji načrt, je za nas krivica. Kako naj se veselimo, ko pa Bog ne spreminja načrtov po naših merilih, njegovih pa nočemo sprejeti!

Prepričan pa sem, da zmoremo dojeti veličino in lepoto tako devištva kot materinstva ali očetovstva, da prav ob Mariji lahko poživimo zaupanje v Božji načrt in se z njo veselimo vere, ki nam daje možnost za to.

Marijino veselje pa ni le nad njenim materinstvom in njeno deviško vlogo pri tem. Njeno veselje je tudi veselje nad resničnostjo Božje besede. Marija je kot vernica hotela v polnosti zaživeti besede Svetega pisma. Zanjo Sveto pismo ni bila navadna knjiga, Božja beseda ni bila kakršna koli beseda. Marija se ni čudila Jezusovim besedam, kot so se čudili ljudje okrog nje. Ko je govoril o tem, da je Božja beseda skala, na kateri je potrebno graditi hišo, da bo življenje resnično trdno, pravi sveto pismo, so množice strmele nad njegovim naukom, kajti učil jih je kakor nekdo, ki ima oblast, in ne kakor njihovi pismouki. (Mt 7, 28-29).

Marijino veselje je veselje nad resničnostjo Božje besede, nad dejstvom, da je le Božja beseda skala, na kateri je vredno graditi svoje življenje. Ker je Božjo besedo vzela v celoti zares, ni bilo potrebno, da bi čakala na vstajenje. Pa mi?

Če mi kaj jemlje veselje, je dejstvo, da pogosto lahko z lučjo iščem človeka, posvečenega ali ne, ki bi vzel Božjo besedo čisto zares. Danes je Božja beseda tudi v Cerkvi na voljo kot ena od mnogih besed. Kje naj črpamo veselje, če ne ob trdnem prepričanju v Božjo besedo, o kateri Jezus pravi: Dokler ne preideta nebo in zemlja, ne bo prešla niti ena črka ali ena črtica postave, dokler se vse ne zgodi. (Mt 5,18).

 

Pripravil: Ervin Mozetič