Sreda, 7. oktober: Nauči nas moliti

Ko so učenci videli, kako je Jezus molil, so ga prosili, naj tudi nje nauči moliti. Zakaj? Prepričan sem, da jih je pogled na Jezusa, ki je v molitvi povezan s svojim Očetom, tako navdušil in privlačil, da so si takšne molitve tudi sami močno želeli. Ob tem lahko rečemo, da je prvo, kar je pomembno za molitev to, da je lepa in da s svojo lepoto pritegne tudi druge. A kakšna je ta lepota? Kaj je bilo tako lepega in privlačnega v Jezusovi molitvi?

To je bila lepota odnosa. Pa se s to mislijo resnično ukvarjamo, ko razmišljamo o naši molitvi ali o molitvi drugih. Zdi se mi, da o lepoti govorimo samo ob kakih slovesnostih. In takrat razmišljamo predvsem o tem, kako je slovesnost izpadla, kako je bilo okrašeno, kakšno je bilo petje in koliko lepih besed je bilo izrečenih. A tu gre za videz, ne za odnos.

Poleg tega, je naša civilizacija, civilizacija trgovine, potrošništva in užitka. Zato so pogosto tudi naši osebni odnosi podobni tistim, ki jih ustvarjamo v vsakdanjem življenju, ko predvsem kupujemo in uporabljamo najrazličnejše storitve. Odnos je nekaj kar nas globoko spreminja. Žal nas tudi potrošniški  odnos spreminja. Poneumlja nas! Postajamo ljudje roboti, ki se jim mudi doseči svoj cilj, ne glede na žrtve okrog sebe. Ne zanima nas drugi, zanimajo nas le naše potrebe in želje. Bojim se, da je tej logiki podrejena tudi naša molitev.

Kaj je lep odnos? To je gotovo odnos, ki so ga videli pri Jezusu. Ta se je potopil v skrivnost svojega Očeta. Hotel je vedeti, kje je, kaj od njega pričakuje in zakaj. Za Jezusa je bilo bistveno spoznati Očetovo voljo in jo izpolniti.

Naša molitev naj bi torej bila:

–          najprej lepa. Ne na zunaj, ampak zaradi ljubečega odnosa, ki naj bi ga molitev ustvarjala in izražala. To naj bi bil prisrčen odnos z Očetom.

–          Če hočemo, da bo lepa, se moramo več ukvarjati s podobo Očeta, kot  svojimi željami. Priti moramo do globokega spoznanja, da je Oče resnično dober, da je vedno dober in da vedno daje le dobro.

–          Naša molitev je najprej veselje nad dobrim Očetom in želja, da ga naše življenje potrjuje in posvečuje.

–          In ker je Jezus najbrž vedel, kako težko je dojeti Očetovo dobroto, je vztrajal, da moramo videti v vsem, kar nam Oče daje, čudovit dar. Mi bi pogosto radi izsilili in dopovedali Očetu, kaj potrebujemo. On ve, kaj potrebujemo!

–          Naša molitev mora biti vztrajna. Vztrajna prav zaradi izgradnje odnosa med nami in Očetom, ne zaradi trmarjenja, naj nam že da tisto, kar prosimo. Jezusova molitev se tudi v največjem trpljenju iz bitke z Očetom prelije v vzklik izročitve: Oče v tvoje roke izročam svojo dušo.

Vedno torej prosimo: Gospod, nauči nas tako moliti, kot si molil ti.

 

Pripravil: Ervin Mozetič