Četrtek, 15. oktober: Gorje vam

Ko hodimo po poti in naletimo na zaprto cerkev, se počutimo nenavadno, kajti težko je razumeti zaprta vrata cerkve. Včasih nam to pojasnjujejo, a gre za izgovore in opravičila. Dejstvo ostaja, da je cerkev zaprta, in ljudje, ki hodijo mimo, ne morejo vstopiti. Še slabše pa je, da Gospod ne more iz nje. V današnjem evangeliju nam Jezus govori o tej zaprtosti. Gre za zaprtost kristjanov, ki imajo v roki ključe, a namesto da bi odprli vrata, jih odnesejo stran. Ali še slabše, zaustavijo se na vratih in ne pustijo, da bi drugi vstopili, ter na ta način niti sami ne vstopijo. Do tega privede pomanjkanje krščanskega pričevanja.

Kako to, da kristjan pade v takšno držo s ključi v žepu in zaprtimi vrati? Vera gre skozi destilator in postane ideologija. Ideologija pa ne povezuje. V ideologijah ni Jezusa, njegove nežnosti, ljubezni, blagosti. Ideologije so vedno toge. Ko kristjan postane učenec ideologije, izgubi vero: ni več Jezusov učenec, ampak je učenec neke miselne drže. In zato Jezus pravi: ‘Odnesli ste ključ spoznanja’.  Kristjani, ki izgubijo vero in imajo raje ideologijo postanejo togi, moralisti, zagovorniki etike, a brez dobrote.

Vprašanje, ki se zastavlja, je: Kaj se zgodi s tem kristjanom? Kaj se zgodi v srcu tega kristjana, da postane takšen? Zgodi se preprosta stvar: ta kristjan ne moli. In če ni molitve, vedno zapreš vrata. Ključ, ki odpira vrata vere, je molitev. Ko kristjan ne moli, njegovo pričevanje postane naduto pričevanje. Kdor ne moli, je nadutež, je ošaben, je zaverovan vase. Ni ponižen. Išče lastno promocijo. Nasprotno pa, ko kristjan moli, se ne oddalji od vere, kajti pogovarja se z Jezusom. Gre za molitev in ne recitiranje molitve. Pismouki so namreč recitirali mnogo molitev, da bi jih drugi videli. Jezus pa pravi: ‘Ko ti moliš, pojdi v svojo sobo in moli k Očetu na skrivnem’, iz srca v srce. Eno je moliti, drugo pa je recitirati molitev. Pismouki namreč niso molili, zavrgli so vero in jo spremenili v moralistično ideologijo brez Jezusa. In ko je Jezus odšel od tam, so pismouki in farizeji začeli na sovražen način pritiskati nanj in poskušali še kaj izvabiti iz njega, da bi ga tako zalotili pri kakšni besedi. Niso transparentni, so ubogi ljudje, umazani z napuhom.

Prosimo Gospoda milosti najprej, da ne bi nehali moliti, da ne bi izgubili vere, in nato, da bi ostali ponižni, da ne bi postali zaprti in ne bi zapirali poti za Gospoda.

 

Pripravil: Ervin Mozetič