Četrtek, 22. oktober: Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo

V današnjem evangeljskem odlomku  Jezus opozori učence, da je prišel čas odločitve. Da bi bolje razložil ta svoj opomin, si pomaga s podobo ognja, ki ga je On sam prinesel na zemljo: ‘Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel!’ (v. 49). Te besede imajo namen učencem opustiti vsako držo lenobe, apatičnosti, ravnodušnosti in zaprtosti, da bi sprejeli ogenj Božje ljubezni.

Jezus razkrije svojim prijateljem in tudi nam, svojo najbolj gorečo željo, torej prinesti na zemljo ogenj Očetove ljubezni, ki prižge življenje in po katerem je človek zveličan. Jezus nas kliče, naj razširjamo po svetu ta ogenj, po katerem bomo prepoznani kot njegovi resnični učenci. Ogenj ljubezni, ki ga je na svetu prižgal Kristus po Svetem Duhu, je ogenj brez omejitev, je ogenj za vse. To je bilo vidno vse od prvih časov krščanstva, saj se je pričevanje evangelija širilo kot dobrodejen ogenj in tako preraščalo vsakršen spor med posamezniki, družbenimi sloji, ljudstvi in narodi. Pričevanje evangelija zažge, požge, vsako težnjo po uveljavljanju in ohranja dejavno ljubezen odprto za vse.

Pridružitev k ognju ljubezni, ki ga je Jezus prinesel na svet, zajame vse naše bivanje ter zahteva češčenje Boga in razpoložljivost za služenje bližnjemu. Častiti Boga, pomeni učiti se molitve češčenja, na katero običajno pozabljamo. In druga je razpoložljivost za služenje bližnjemu. Za življenje v duhu evangelija je potrebno pred vedno novimi potrebami, ki se pojavljajo na svetu, da Kristusovi učenci znajo odgovoriti nanje z novimi pobudami dejavne ljubezni. Tako se z obojim, češčenjem Boga in s služenjem bližnjemu, evangelij resnično razodeva kot ogenj, ki rešuje, ki spreminja svet, začenši s spremembo v srcu vsakega.

S takšno vizijo lahko tudi razumemo drugo Jezusovo trditev, ki jo prinaša današnji evangelij in nas lahko na prvi pogled zmede: ‘Mislite, da sem prišel, da bi prinesel mir na zemljo? Ne, vam rečem, ampak razdeljenost’ (Lk 12,51). On je prišel ‘z ognjem ločiti’… Ločiti dobro od zla, pravično od krivičnega. V tem smislu je prišel ‘razdeliti’, postaviti v krizo – seveda na odrešilen način – življenje svojih učencev tako, da je razblinil plehke utvare tistih, ki mislijo, da lahko združujejo krščansko življenje s posvetnostjo,  krščansko življenje s kompromisi vseh vrst, verskih praks in drž do bližnjega. Združevati torej, kot nekateri mislijo, pravo vernost s prakticiranjem vraževernosti. Koliko, koliko tako imenovanih kristjanov gre do vedeževalca ali vedeževalke, da jim razbirajo iz roke. To je vraževernost, to ni od Boga.

Gre za to, da ne živimo na dvoličen način, ampak smo pripravljeni plačati ceno za dosledne odločitve. To držo bi moral vsakdo od nas iskati v svojem življenju, torej doslednost. In plačati ceno za to, da je skladen z evangelijem, evangeljsko dosleden. Kajti lepo se je imeti za kristjana, a potrebno je predvsem v konkretnih situacijah biti kristjan s pričevanjem evangelija, ki je v bistvu ljubezen do Boga in do bratov ter sester.

Sveta Marija naj nam pomaga, da si bomo pustili očistiti srce z ognjem, ki ga je prinesel Jezus, da ga bomo preko odločnih in pogumnih odločitev širili s svojim življenjem.

 

Pripravil: Ervin Mozetič