Sreda, 21. oktober: Pride tat

V današnjem evangeljskem odlomku (Lk 12,32-48) Jezus svojim učencem govori o drži, ki jo morajo imeti glede dokončnega srečanja z Njim. Razloži, kako mora pričakovanje tega srečanja spodbujati k življenju, bogatem z dobrimi deli. To je povabilo, da damo miloščini pomen dela usmiljenja, in da ne polagamo svojega zaupanja v minljive stvari, temveč da jih uporabljamo brez navezanosti ali sebičnosti, torej po Božji logiki, logiki pozornosti do drugih, po logiki ljubezni. Mi imamo lahko toliko stvari, lahko smo zelo navezani na denar, a na koncu jih ne moremo nesti s seboj. Ne pozabite, da mrliški prt nima žepov, tako pravi papež.

Jezus opozarja: ‘Tudi vi bodite pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov’ (v. 40). Učenec je namreč tisti, ki pričakuje Gospoda in njegovo kraljestvo.

Evangelij razjasni ta pogled s tretjo priliko o oskrbniku hiše po odhodu gospodarja. V prvem prizoru oskrbnik zvesto opravlja svoje naloge ter dobi plačilo. V drugem prizoru pa oskrbnik zlorablja svojo oblast in pretepa služabnike, zaradi česar bo ob nepričakovani gospodarjevi vrnitvi kaznovan. Ta prizor opisuje pogosto stanje današnjih dni. Toliko krivic, nasilja in vsakdanjih hudobij se porodi iz ideje obnašati se kot gospodarji življenj drugih. Mi imamo samo enega gospodarja, ki mu ni všeč, da ga kličemo gospodar temveč Oče. Mi vsi smo grešniki, služabniki, samo On edini je Oče.

Jezus nas danes spominja, da nas pričakovanje blažene večnosti ne oprosti od prizadevanj za bolj pravičen in za bolj življenju primeren svet. Nasprotno, to naše upanje, da bomo prejeli kraljestvo v večnosti, naj nas spodbuja k delovanju za izboljšanje pogojev zemeljskega življenja, še posebej za najbolj slabotne brate in sestre. Naj nam Devica Marija pomaga, da bi bili ljudje  in skupnosti, ki ne bodo stisnjene v sedanjost ali še slabše, z nostalgijo po preteklosti, temveč da se bomo stegovali po Božji prihodnosti, proti srečanju z Njim, ki je naše življenje in naše upanje.

 

Pripravil: Ervin Mozetič