Torek, 20. oktober: Vaša ledja naj bodo opasana

Objavljeno: 19. 10. 2020

|

Torek, 20. oktober: Vaša ledja naj bodo opasana

Ta svet zahteva našo odgovornost in mi jo prevzemimo v celoti in z ljubeznijo. Jezus želi, da je naše življenje marljivo, da nikoli ne nehamo biti budni, da bi tako s hvaležnostjo in začudenjem sprejeli vsak nov dan, ki nam ga poklanja Bog. Vsako jutro je prazna stran, na katero kristjan začne pisati z dobrimi deli.

V veri kristjanov ni nič bolj gotovega kot ravno ta ‘zmenek’ z Gospodom. In ko bo prišel ta dan, želimo biti mi kristjani kakor tisti služabniki, ki so noč prebedeli z opasanimi ledji in prižganimi svetilkami: treba je biti pripravljen za zveličanje, ki prihaja, pripravljeni na srečanje.

Kristjan ni ustvarjen za dolgočasenje, če že, za potrpežljivost. Ve, da je tudi v enoličnosti nekaterih dni, ki so vedno isti, skrita skrivnost milosti. Nič ni zaman in nobena situacija, v kateri se znajde kristjan, ni popolnoma neobčutljiva za ljubezen. Nobena noč ni tako dolga, da bi pozabili veselje svita. Ko je tema največja, je svit najbližji.

Če ostanemo povezani z Jezusom, nas hlad težkih trenutkov ne paralizira. In četudi bi ves svet pridigal proti upanju, če bi govoril, da bo prihodnost prinesla samo temne oblake, kristjan ve, da je v tisti isti prihodnosti Kristusova vrnitev. Kdaj se bo to zgodilo, nihče ne ve. A misel, da je na koncu naše zgodovine usmiljeni Jezus, je dovolj, da zaupamo in ne preklinjamo življenja. Vse bo rešeno. Trpeli bomo, prišli bodo trenutki jeze in ogorčenosti, a sladki in silen spomin na Kristusa bo odstranil skušnjavo misli, da je to življenje zgrešeno.

Potem ko smo spoznali Jezusa, ne moremo storiti drugega kot preiskovati zgodovino z zaupanjem in upanjem. Zato se ne zaprimo vase, ne objokujmo otožne preteklosti, ki se zdi pozlačena, ampak vedno glejmo naprej, v prihodnost, ki ni samo delo naših rok, ampak je predvsem stalna skrb Božje previdnosti. Vse, kar je motno, bo nekega dne postalo luč.

Bog ne zanika samega sebe. Bog nikoli ne razočara. Njegova volja v odnosu do nas ni meglena, ampak je jasno izoblikovan načrt zveličanja. Bog hoče, da bi se vsi ljudje rešili in prišli do spoznanja resnice.

Kdor na svet prinaša upanje, ni nikoli popustljiv. Jezus nam pravi, naj ga ne čakamo križem rok: ‘Blagor tistim služabnikom, ki jih bo gospodar ob svojem prihodu našel budne!’   Kristjan namreč tvega, pogumno tvega, da bi prinesel dobro, ki nam ga je dal Jezus.

Vsak dan svojega življenja ponavljajmo tisto prošnjo, ki so jo prvi učenci v svojem aramejskem jeziku izražali z besedo Marana tha in ki jo najdemo v zadnji vrstici Svetega Pisma: ‘Pridi, Gospod Jezus’. To je refren vsakega krščanskega življenja. Kakšna milost, če v molitvi, v težkih dneh tega življenja, slišimo njegov glas, ki odgovarja in nam zagotavlja: ‘Glej, pridem kmalu’ .

 

Pripravil: Ervin Mozetič

 

Povej naprej.