Svetniški zgled zadnjega avstroogrskega cesarskega para

Živimo v času, ko ob vseh ločitvah in neuspešnih zvezah vedno bolj potrebujemo svetlih pričevalcev zakonskega življenja. Eden takih sta zadnji cesarski par Avstro-Ogrske, Karel in Cita. 21. oktobra 1911 se je Karel Habsburški poročil s Cito Burbonsko-Parmsko. L. 1916 je Karel zasedel prestol kot zadnji avstrijski cesar in bil okronan za ogrskega kralja. V desetih letih zakonske zveze sta življenje posredovala kar osmim otrokom. S Cito ob sebi si je Karel neutrudno prizadeval za resničen in trajen mir v svojem celotnem cesarstvu in postal edini voditelj, ki se je zavezal mirovnim pobudam, ki jih je začrtal papež Benedikt XV. Leta 1919 je bila družina izgnana v Švico in kasneje na otok Madeiro, kjer so živeli v revščini. Karel je umrl 1. aprila 1922, star komaj 34 let.

Kaj je tisto, kar je napravilo njun zakon tako lep in bogat kljub tragični izkušnji in prehitri smrti? Izluščili bomo nekaj načel, ki sta si jih izbrala kot vodilo in jih živela v zakonu.

POMAGATI DRUG DRUGEMU PRITI V NEBESA

Že od samega začetka sta drug do drugega čutila močna čustva simpatije in naklonjenosti. Vendar nista bila naivna glede čustev, temveč sta se odločila, da bosta svoj odnos gradila na trdnem temelju – v Bogu. Na zakon sta gledala kot na pot do svetosti. Zavezala sta se, da bosta drug drugega gradila kot mož in žena in da si bosta pomagala odkrivati Boga.

TRDEN ZAKON

Karel se je z bolečino spominjal, da njegova starša kot zakonca nista bila tesno povezana. Ni se odpovedal upanju, da je mogoče v zakonu živeti drugače, kljub cesarski službi. Izjemno pomembno se mu je zdelo, da je do svoje izbranke Cite v vsem popolnoma transparenten. Odkrito sta govorila o vseh slabostih in pomanjkljivostih, ki sta se jih zavedala. Tudi kasneje si v zakonu nista ničesar prikrivala.

BOG – SREDIŠČE DRUŽINE

Ko so se jima po vrsti rojevali otroci, sta jih od rojstva dalje izročala Bogu in vzgajala v veri. Cita je pripovedovala, da je Karel »gledal na svojo družino kot na Noetovo barko, ki mu jo je podaril Bog v svoji neskončni dobroti.« Zavedala sta se, kako vsakodnevna molitev, praznovanja in preprosti družinski rituali odpirajo prostor za Božjo prisotnost v domači hiši. Ob vseh vojaških dolžnostih in odgovornosti cesarske službe sta z Božjo pomočjo uspela najti neko ravnovesje, da nista zanemarjala otrok in zakonskega odnosa.

VESELJE IN ČUDENJE

Karel je v svoji vlogi cesarja in kralja resnično videl tudi vlogo očeta vsem zaupanim mu ljudem. Govoril je vsaj sedem jezikov, da bi lahko poslušal in govoril z ljudmi iz vseh delov svojega večnarodnostnega cesarstva. Očetovsko se je zanimal za vse stvari. V največje veselje pa so mu bili otroci. Kadar je mogel, je kot cesar ob lepem vremenu sestanke prirejal zunaj, v parku, kjer je lahko slišal vesele krike in smeh svojih otrok, ki so se igrali.

NAJPREJ BOG

Karel je Citi povedal, da si v vseh stvareh prizadeva razbrati Božjo voljo in jo izpolniti. Vsak dan jo je v izjemni zbranosti iskal pri sveti maši. Pred Bogom je preverjal in sprejemal pomembne odločitve. Med prvimi na svetu je ustanavljal zveze za veterane in centre za socialno delo. Z vsemi silami je poskušal končati prvo svetovno vojno, ob tem pa prepovedal nemoralna vojaška sredstva, kot so bombardiranje mest ali trpinčenje vojnih ujetnikov.

NOŠENJE KRIŽA

Nasprotovanja, izdaja, izgon, navidezen neuspeh v očeh sveta … To ga je še bolj zbližalo in povezalo s Kristusovim trpljenjem. Tudi fizično trpljenje njegove končne bolezni – ne le pljučnice same po sebi, temveč več zaporednih brezplodnih zdravljenj – je razumel kot povabilo, da sodeluje v Kristusovem odrešilnem delu. Ko se je pri 34. letih njegovo življenje iztekalo, je duhovniku dejal: »Odpuščam vsem svojim sovražnikom. Želim še naprej moliti in trpeti za njih.«

POD MARIJINIM PLAŠČEM

Kot vojak na fronti je tako pogosto molil, da je popolnoma obrabil jagode rožnega venca, ki mu ga je ob poroki podaril sveti papež Pij X. Očitno je, da je Devica Marija močno vplivala na življenje in zakon Karla in Cite. Najlepše se to vidi v njuni preprostosti, skromnosti in ponižnosti, zaradi česar sta tudi onadva celo v izgnanstvu na otoku Madeira in ob bližajoči smrti zmogla reči z Marijinimi besedami: »Zgodi se!«

 

Založba Družina je to jesen izdala priročnik Trdna zveza, namenjen vsem zakoncem v zakonskih skupinah, kot tudi parom v pripravi na zakon. Ta priročnik na zgledu njunega zakonskega življenja približa sedem načel, po katerih sta živela.

https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/knjiga/trdna-zveza?Open

 

Luka M.

Foto: Ilustracija avtorja Johna Ritterja z naslovnice priročnika za zakonske skupine: Trdna zveza; Družina 2020.