Sreda, 16. december: Ali si ti tisti?

Iz evangelija lahko razberemo, da je bilo prepoznati pravo pot ali pravega človeka vedno težko. Celo Janez Krstnik, ki je bil prerok, goreč in poln Božjega duha, ni bil gotov ali je Jezus tisti, ki ga on napoveduje ali pride za njim kdo drugi. Torej je za prepoznavanje božjega delovanja v svetu vsekakor potrebna budnost.

Kako prepoznati, kaj je božje in kaj ne, kdo je božji poslanec in kdo zavaja ljudi? Spomnimo se na Jezusov konec, ko visi na križu med dvema razbojnikoma. Ljudje so izbirali med Jezusom in Barabo. Izglasovali so oprostitev za Barabo in smrt za Jezusa. Kako je to mogoče? Je to pomota? Napačno presojanje? Na videz se zdi nemogoče. Vendar Jezus sam opozarja tudi Janezove učence: »Blagor tistemu, ki se ne spotakne nad menoj!« Torej predvideva, da je v njem nekaj spotakljivega, kar lahko zanese opazovalca. Da bi razumeli ozadje, skušajmo primerjati Jezusa in Barabo. V čem sta si podobna?

Jezus naniza odgovor Janezu Krstniku, kaj dela. Poglejmo še enkrat. Takole pravi: slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi so obujeni, ubogim se oznanja evangelij. Kaj to pomeni za ljudi? Gotovo gre za osvoboditev mnogih. Slepi, hromi, gobavi, gluhi zaživijo na novo, kakor tisti, ki so bili obujeni od mrtvih in kakor ubogi, ki sprejmejo veselo oznanilo.

Kaj pa dela Baraba? Kolikor vemo, je Baraba upornik. Zakaj bi ga ljudje lahko izbrali namesto Jezusa? Če pogledamo Jezusovo delovanje, opazimo, da kljub mnogim neverjetnim čudežem, ti zadevajo nepomembno peščico. Četudi je bilo veliko slepih, hromih, gobavih in gluhih, jih zagotovo ni bilo polovica. Ti so občutili na sebi spremembo, mimo katere vsekakor niso mogli. Ubogih je bilo veliko. Lahko predvidevamo, da več kot polovica. A kaj so dobili od Jezusa ti, kaj pa so lahko pričakovali od Barabe. Jezus je sicer prinesel veselo oznanilo, ki pa je zahtevalo izredno zavzetost, da bi mogli začutiti osvoboditev. Jezus je jasno povedal, da kruha ne bo delil kar tako. Čudeži so le pot do globljega spoznanja. Ljudje pa so ga iskali zaradi kruha. In prav v tem jim je prihajal naproti Baraba. Baraba je obljubljal kruha. Ko bodo Izraelci svobodni od Rimske oblasti, bodo svobodni. Njihovo življenje se bo spremenilo. Nihče ne bo kradel njihovega kruha, ne njihove zemlje, ne drugih dobrin. Sami bodo gospodarji in takrat bo vsega v izobilju. Jezus obljublja notranje obilje, Baraba pa zunanje. Jezus kaže na notranjo svobodo, Baraba pa zunanjo.

Ali je čudno, da so izbrali Barabo? Pravzaprav ne. Ljudje smo tudi danes isti.

Janez Krstnik ne tava med Barabo in Jezusom, pozna pa zapletenost božje pisave. Bog ne piše tako nazorno, da bi bilo vse jasno. On prepozna v Jezusu preroka, božjega človeka. Ali pa je to Božji sin ali ne, ostaja tudi zanj skrivnost. Njega ne bo premotil Baraba, budnost pa je še vedno na mestu.

Kaj pa mi? Ali nas notranje področje, notranja svoboda sploh gane? Ali nas ne muči ta čudna usmerjenost Boga k peščici? Zakaj ne ozdravlja množice? In zakaj je do množice preveč zahteven? Za nas je odgovor na vprašanje, ali si ti tisti, že jasen. Jezus je tisti Odrešenik, edina Pot, Resnica in Življenje? Vprašanje je bolj: Ali v teh dneh pričakujemo Njega?

 

Pripravil: Ervin Mozetič