Nedelja Svete družine

Berila današnje nedelje nas vabijo k premišljevanju o nekaterih temeljnih značilnostih krščanske družine.

Ko se naš pogled ustavi ob jaslicah, se pred nami počasi riše pot svete družine in neverjetna logika Boga, ki želi s svojim zgledom oblikovati naše družine, naše skupnosti in naše domove.

V luči Božje besede bi želel vprašati vas, drage družine: molite kdaj v družini? Nekateri da, to vem. Toda mnogi pravijo: kako to narediti? Jasno, to se stori ponižno pred Bogom. Vsak naj ponižno pusti, da se Bog ozre nanj ter ga zatem prosi, da pride nanj njegova dobrota. Toda, kako to storiti v družini? Saj se zdi, da je molitev nekaj osebnega in potem ni v družini nikoli primernega ter mirnega trenutka… Da, res je, vendar pa gre tu tudi za ponižnost, za priznanje, da potrebujemo Božjo pomoč. Vse družine, vsi potrebujemo Boga, vsi. Potrebujemo njegovo pomoč, njegovo moč, njegov blagoslov, njegovo usmiljenje, njegovo odpuščanje. Vendar pa je potrebna preprostost. Za molitev v družini je potrebna preprostost. Molitev Očenaša, ko smo zbrani okoli mize ni nekaj izrednega, je možna. Tudi moliti skupaj rožni venec v družini je zelo lepo, daje veliko moči. Prav tako moliti drug za drugega: mož za ženo, žena za moža, oba za otroke, otroci za starše, stare starše… Molíte drug za drugega! Takšna je molitev družine in molitev krepi družino.

Apostol Pavel je ob koncu svojega življenja napravil obračun: ‘Ohranil sem vero’ . Toda, kako jo je ohranil? Nikakor ne v trezorju! Ni je skril v zemljo, kakor rahlo leni služabnik. Sveti Pavel primerja svoje življenje z bitko in s tekmo. Vero je ohranil zato, ker je ni samo branil temveč jo je oznanjal, razširjal, ponesel daleč. Sveti Pavel je ohranil vero, ker potem ko jo je prejel, jo je podarjal in šel vse do obrobij ne da bi zavzel obrambno držo.

Tudi ob tem se lahko vprašamo, na kakšen način mi v družini ohranjamo našo vero? Jo držimo zase, za našo družino kot zasebno dobrino, kot račun v banki, ali pa jo znamo s pričevanjem, z gostoljubnostjo, z odprtostjo deliti z drugimi? Vsi vemo, da ste družine, predvsem mlade, zelo zaposlene, drvite. Toda, a kdaj pomislite, da bi lahko bila ta dirka tudi dirka vere. Krščanske družine so namreč misijonske družine. Vero se v družini ohrani tako, da se dodaja sol in kvas vere v vsakodnevne stvari.

Tudi zadnji vidik je iz Božje Besede: družina, ki živi veselje. . In v čem je vzrok tega veselja? Je v tem, da je Gospod blizu, da posluša vpitje ponižnih in jih osvobaja zla. O tem piše tudi sv. Pavel: ‘Veselite se v Gospodu zmeraj… Gospod je blizu’. Danes bi vam rad postavil eno vprašanje. Vsak naj ga ponese v svojem srcu domov kot nalogo, ki jo je potrebno izvršiti. Sam naj si odgovori. Kako je z veseljem v tvojem domu? Kako je z veseljem v tvoji družini? Vi sami odgovorite na to.

Drage družine, dobro veste, da resnično veselje, ki ga okušate v družinah, ni nekaj površinskega, ne prihaja zaradi stvari, zaradi ugodnih razmer. Resnično veselje prihaja iz globoke skladnosti med osebami, ki jo vsi v srcu čutijo in hkrati čutijo lepoto ob tem, da so skupaj, da se medsebojno podpirajo na poti življenja. Osnova tega globokega čutenja veselja je Božja navzočnost, Božja navzočnost v družini, njegova sprejemajoča, usmiljena in spoštljiva ljubezen do vseh, predvsem pa potrpežljiva ljubezen. Potrpežljivost je Božja krepost, ki nas v družini uči, da imamo drug do drugega to potrpežljivo ljubezen. Samo Bog zna ustvariti skladnost v različnosti. Če ni Božje ljubezni tudi družina izgubi skladnost, prevladajo posamezni interesi, ugasne veselje. Medtem ko družina, ki živi veselje vere, to spontano posreduje naprej. S tem je sol zemlje in luč sveta ter kvas za vso družbo. Vesele družine…

Drage družine, živite vedno z vero in preprostostjo, kot sveta nazareška družina. Naj bosta Gospodov mir in veselje vedno z vami!

Pripravil: Ervin Mozetič