Torek, 29. december: Starček Simeon

Evangelij današnjega dne izraža misel, da starost vsebuje milost in poslanstvo.

Družba sicer želi zavreči starostnike, Jezus pa tega zagotovo ne želi. Jezus nas nikoli ne zavrže. On nas kliče, naj mu sledimo v vsakem življenjskem obdobju. Tudi starost vsebuje milost in poslanstvo, pravo poklicanost od Gospoda. Starost je poklicanost.  Naša družba ni pripravljena, ne duhovno ne moralno, da bi starosti dala polni pomen.

Evangelij nam prihaja naproti z zelo lepo, ganljivo in opogumljajočo podobo Simeona, o katerem pripoveduje evangelist Luka, ko govori o Jezusovem otroštvu. O starčku Simeonu evangelij pravi, da je dolga leta vsak dan z veliko zvestobo pričakoval prihod Boga. Želel je videti tisti dan, sprejeti znamenja, zaslutiti začetek. Bolj pomembne obveznosti od tega, da je čakal Odrešenika in molil, ni imel. Ko sta Marija in Jožef prišla v tempelj, da bi izpolnila postavo, je Simeon bil spodbujen od Svetega Duha. Teža let in čakanja je v trenutku izginila. Prepoznal je Otroka in odkril novo moč za novo nalogo: slaviti in pričevati o tem Božjem znamenju. Simeon je nenadoma izrekel radostno hvalnico.

Dragi starejši, podajte se na pot tega izjemnega starca! Postanite tudi vi veliki molivci. Vsi skupaj uživajmo v iskanju svojih besed, prilastimo si tiste, ki nas jih uči Božja beseda. Molitev starejših je za Cerkev velik dar! Je bogastvo. Prav tako je velika injekcija modrosti za celotno človeško družbo, predvsem za tisto, ki je preveč zaposlena, zavzeta, raztresena. Nekdo mora moliti, tudi za njih, oznanjati znamenja Boga, moliti zanje!  Velik vernik pravoslavnega izročila iz prejšnjega stoletja Oliver Clément, je povedal: ‘Civilizacija, v kateri se več ne moli, je civilizacija, v kateri starost nima več smisla. In to je grozljivo. Mi predvsem potrebujemo ostarele, ki molijo, kajti starost nam je dana ravno za to.’

Starostniki se lahko zahvaljujete Bogu za vso prejeto dobroto in napolnite praznino nehvaležnosti, ki ga obdaja. Lahko posredujete za pričakovanja novih generacij in ponudite dostojanstvo spominu in preteklim žrtvam. Mlade ambiciozneže lahko spomnite, da je življenje brez ljubezni suhoparno življenje. Prestrašenim mladim lahko rečete, da se strah pred prihodnostjo lahko premaga. Mlade, pretirano zaljubljene vase, lahko spomnite, da je večje veselje v dajanju kot prejemanju.

In navsezadnje molitev nenehno očiščuje srce. Hvaljenje in prošnja Bogu preprečujeta otrditev srca v nejevoljo in egoizem. Kako grd je cinizem ostarele osebe, ki je izgubila čut za svoje pričevanje, ki prezira mlade in ne govori o življenjski modrosti. In kako lepo je opogumljanje, ki ga starostnik uspe posredovati mladim, ki iščejo smisel vere in življenja. To je zares poklicanost ostarelih. Morda je v Cerkvi nastopil čas, da pride po zgledu starčka Simeona, ki se je srečal z Novorojenim tudi do resničnega srečanja dveh generacij – starih in mladih in tako izrinemo iz naše srede  kulturo odmetavanja in nekoristnosti  starosti.

 

Pripravil: Ervin Mozetič